Celjska bolnišnica je bila letos najbolj izpostavljena kadrovski krizi radioloških oddelkov. Spomladi je bolnišnico zapustilo pet specialistov radiologov, zaposlenih jih je potlej le še sedem, z dodatnimi osmimi sodelujejo pogodbeno. Direktor bolnišnice Dragan Kovačić pričakuje, da bodo kmalu zaposlili dva radiologa. Zaradi pomanjkanja kadra je čakalna doba za odčitani izvid že okoli mesec in pol. Dnevnikovo preverjanje je pokazalo, da celjska bolnišnica ni edina, ki se sooča z odlivom radiologov.
Klinični inštitut za radiologijo UKC Ljubljana so letos zapustili že trije specialisti, odhod je napovedal četrti, pravi predstojnik oddelka Dimitrij Kuhelj. S tem bo število tam zaposlenih specialistov padlo na 62. »Iz tujine pričakujemo prihod treh radiologov, dveh iz Velike Britanije ter enega iz Argentine. Prav tako pričakujemo zaposlitev specializantov, ki bodo zaključili s specializacijo,« razloži Kuhelj. Odhodom navkljub v kliničnem centru še ne beležijo zamud pri odčitavanju izvidov.
Najzahtevnejše delo na najstarejših napravah
Kaj je pripeljalo do odhodov z inštituta? »Vzroki so predvsem v slabih delovnih razmerah, večina radiologov dela v 50 let starih prostorih,« je prepričan predstojnik. Ljubljanski inštitut opravlja najzahtevnejšo radiološko obravnavo v Sloveniji na najstarejših napravah, je kritičen do sedanjih razmer. Njihova povprečna starost krepko presega deset let, kar je v neskladju s smernicami ter ne omogoča ustrezne obravnave bolnikov. Drugi razlog za odpovedi je po opažanju Kuhlja v izvajanju nujnega zdravstvenega varstva. Pri zasebnikih zaposleni radiologi v nujno zdravstveno varstvo niso vključeni. Obenem imajo tam zaposleni na voljo sodobnejše aparature, bolje opremljene prostore in nenazadnje prejemajo še boljše plačilo. Po prepričanju Kuhlja so koncesionarji nelojalna konkurenca znotraj istega sistema, saj prav tako ne izvajajo kompleksnih in slabo plačanih storitev, ne izobražujejo študentov, specializantov in drugega kadra. »Odhodi se bodo še nadaljevali, če upravljavec sistema – politika – ne bo prisluhnila stroki,« opozarja.
Nujna ločitev javnega in zasebnega
UKC Maribor ima zaposlenih 29 zdravnikov specialistov radiologov. Kadrovskega odliva letos ne beležijo, večina izvidov je v UKC Maribor napisana v roku treh do sedmih dni. Do zamud prihaja pri nekaterih preiskavah, po katerih je več povpraševanja, pojasnjujejo. »Rešitev za nastalo situacijo na državni ravni vidimo v jasni ločitvi javnega in zasebnega zdravstva ter v aktivnejšem vlaganju v javno zdravstveno mrežo,« so sporočili iz mariborskega UKC.
Novomeško bolnišnico bosta konec julija zapustila dva radiologa, eden izmed njiju je bil tam zaposlen 20-odstotno. Po njunem odhodu bo bolnišnica imela osem zaposlenih specialistov radiologov, v deležu zaposlitve je to 7,1 zdravnika. Po prepričanju direktorice Milene Kramar Zupan je glavni vzrok odhodov interventni zakon, ki omogoča neomejeno količino dobro plačanih radioloških preiskav. Direktorica je zato prepričana, da bi bilo mogoče nastalo situacijo rešiti s takojšnjo ukinitvijo interventnega zakona ter jasno ločitvijo med javnim in zasebnim zdravstvom.
Vlada Roberta Goloba je že napovedala, da bo spremenila obstoječi interventni zakon. Omenjene ukrepe je premier lani napovedal kot »stresni test«, s katerim bodo ugotovili zmogljivosti zdravstvenega sistema. Zakon nameravajo spremeniti tako, da v bodoče ne bo dopuščal plačila vseh storitev, temveč bo to veljalo le za izbrane. Podrobnosti vlada javnosti še ni razkrila.
V Novem mestu ta čas beležijo tritedensko zamudo pri odčitavanju preiskav, kadrovsko krizo skušajo brzdati z zunanjimi pogodbenimi izvajalci, s katerimi imajo sklenjene podjemne pogodbe. »Glavni in največji problem je izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva oziroma dežurne službe, za kar potrebujemo lastne zaposlene, ki pa se jim ne izplača dežurati, ker veliko več zaslužijo pri zasebnikih v dnevnem času,« je pojasnila direktorica.
V Slovenj Gradcu je eden izmed desetih radiologov le še 40-odstotno zaposlen v zavodu. Sprememba naj ne bi imela bistvenih negativnih posledic na izvajanje dejavnosti, zagotavlja vodstvo, ki na splošno ocenjuje, da do odhodov pogosto prihaja zaradi porušenih odnosov v kolektivu in posledičnega nezaupanja, velikih delovnih obremenitev, povečanega števila napotitev na preglede in zaradi zasebne konkurence, ki je sposobna nuditi boljše plačilo in boljše delovne razmere.
Zaradi pomanjkanja brez dežurnega radiologa
Na Ptuju, Brežicah, v Izoli, Murski Soboti, Trbovljah in na Jesenicah letos niso doživeli odliva radiološkega zdravniškega kadra, prav tako nihče izmed zaposlenih ni napovedal svojega odhoda. V omenjenih zavodih tudi ni dolgega čakanja na izvide. »V SB Jesenice imamo že leta primanjkljaj specialistov radiologov in službo pokrivamo predvsem z zunanjimi sodelavci. Zaposleni imamo le dve radiologinji, za skrajšan čas se nam v tem mesecu pridruži mlada specialistka,« nam je odgovorilo vodstvo zavoda. Zaradi teh razmer je pomembno ogrožena strokovnost dela v regiji, predvsem v dežurni službi, obenem trpi razvoj stroke, delovišča z malo specialisti so tudi manj želena pri mladih zdravnikih, saj v začetku svoje strokovne poti potrebujejo več konzultacij in nadzora. Razmere bi tudi po mnenju vodstva jeseniške bolnišnice izboljšalo predvsem regijsko pokrivanje radiološke dejavnosti in obvezno vključevanje koncesionarjev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v regiji.
Med zavodi, ki še niso odgovorili na zastavljena vprašanja, je novogoriška bolnišnica, ki je glede na pretekla poročanja medijev med najbolj kadrovsko podhranjenimi na področju radiologije. Od 1. maja tam nimajo več dežurne službe z radiologom v bolnišnici, je povzelo Delo. Strokovna direktorica Jasna Humar je temu časniku pojasnila, da ob določenih dnevih dežurno službo opravljajo pogodbeni sodelavci od doma in takrat ni možnosti za ultrazvočne preiskave zunaj rednega delovnega časa. Radiologov, ki bi bili pripravljeni dežurati v bolnišnici, do tedaj niso našli. x
