Na prvem mestu je bilo »zelo jasno strinjanje, da želimo končanje vojne v Ukrajini, da si želimo to doseči po mirni poti, s kulturo miru, s politiko kulturnega dialoga, k čemur nas zavezuje tudi ustava«. Samo hiter konec vojne tudi lahko umiri energetsko draginjo, prehrambeno krizo in varnostna tveganja, kar je ključno tudi za Slovenijo.
Kot eno ključnih sporočil je ministrica izpostavila tudi strinjanje, da Slovenija oziroma EU v odnosu in odzivu do ukrajinske krize mora ostati enotna. V tem kontekstu bomo namreč najlažje reševali vse posledice te grozljive vojne v naši soseščini.
»Tu bo Slovenija - seveda ob vseh obsodbah, ki smo jih že izrekli na račun ruske agresije v Ukrajini - spoštovala vse mednarodne zaveze, mednarodno pravo, kar pomeni, da bomo tudi znotraj mednarodnih organizacij - Evropske unije in zveze Nato - sodelovali pri sprejemanju sankcij, kot smo to počeli že doslej.«
Prav tako je zatrdila, da bo Slovenija zagotovo še naprej pomagala Ukrajini, »kjerkoli bo le mogoče«. »Ko smo govorili o pomoči Ukrajini, smo se strinjali, da seveda Slovenija nadaljuje s humanitarno in razvojno pomočjo, pa tudi vojaško, a tu nekih velikih zmogljivosti nimamo,« je dejala zunanja ministrica.
Julija na obisk v Ukrajino
Posebej je ob tem izpostavila možnost pomoči Ukrajini pri razminiranju, pa tudi pri oskrbi ranjencev in na njeni poti proti članstvu v EU. Pogovori o tem z Ukrajino že potekajo.
»Izrazili so velik interes in mislim, da bomo ob predvidenem obisku v juliju lahko konkretizirali kako od teh idej,« je povedala zunanja ministrica in tako tudi razkrila okvirni datum svojega napovedanega obiska pri kolegu Dmitru Kulebi v Kijevu.
Na novinarsko vprašanje o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini je sicer priznala, da oblasti v Kijevu vedno izpostavljajo predvsem to, da potrebujejo orožje, a dodala, da vse tovrstne razprave potekajo v okviru EU in zveze Nato.
Fajonova je v nadaljevanju dejala, da bi morali iskati tudi čim več diplomatskih možnosti in kanalov za pogovor z Moskvo, da bi lahko dosegli kompromis in mir. »Ti glasovi pri nas zagotovo so prisotni in so tudi legitimni,« je dejala.
Obenem je omenila »pobude, da se kot majhna država povezujemo s sorodnimi državami«, ki se zavzemajo za okrepitev diplomatskih poti za reševanje krize, ter jih prav tako označila kot »razumljive in legitimne«.
Poleg tega je zunanja ministrica v svoji izjavi za novinarje večkrat izpostavila, da bo Slovenija »vedno ostala podpornica miru« in bo »delovala v smeri zagotavljanja miru v naši soseščini«.
