Čeprav študijski proces po dveh letih epidemije letos končno večinoma poteka v živo, študente še vedno pestijo težave, ki so posledica epidemije in dolgotrajnega zapostavljanja študentske problematike. Da bi opozorili na težave, se je manjša skupina študentov danes zbrala pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, kjer po navedbah študentov ostajajo gluhi za njihova opozorila o slabem finančnem in bivanjskem položaju študentov. Četudi se je minimalna urna postavka za študentsko delo letos zvišala za nekaj centov – konkretno s 5,89 evra bruto na 6,17 evra bruto – prihodki študentov še zdaleč ne sledijo zvišanju njihovih dejanskih življenjskih stroškov, je opozorila Anemarija Planšak iz Študentske fronte. »Energenti so se to zimo povzpeli v nebo, položnice so vedno višje, naši dohodki pa ne,« je dejala.
110 evrov za skupne mesečne stroške
Študentsko delo naj sicer ne bi bilo namenjeno financiranju študija oziroma pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov študentov ali celo njihovih družin. To vlogo naj bi imele štipendije, ki pa so, kot opozarjajo študenti, občutno prenizke. »Povprečna mesečna stanarina za študentski dom vključno s stroškom varovanja znaša slabih 90 evrov, osnovna državna štipendija pa okoli 110 evrov na mesec,« nam je povedala magistrska študentka filozofije in predstavnica študentskega društva Iskra Sara Svati Sharan.
Postelj v študentskih domovih je ob tem nekajkrat manj kot študentov. Kdor ne dobi mesta v študentskem domu, mora zato sobo poiskati na trgu, kjer so lahko cene najema sobe vključno s stroški tudi več kot štirikrat višje. Na ministrstvu za izobraževanje so sicer lani napovedali gradnjo novega študentskega doma na Roški cesti v Ljubljani, vendar pa bodo s tem, kot opozarja naša sogovornica, kvečjemu pokrili izpad postelj Akademskega kolegija, ki naj bi se v prihodnje zaprl. »Od uprave zavoda Študentski dom Ljubljana smo izvedeli tudi, da naj bi v prihodnjih mesecih prišlo do zvišanja stanarine v študentskih domovih. Ne vemo, za kolikšno zvišanje bo šlo, bojimo pa se, da bo tudi to pristalo na plečih študentov,« je poudarila Sara Svati Sharan.
Še slabše za tuje študente
Dodatnim pritiskom so izpostavljeni tuji študenti v Sloveniji. »Še vedno ni prišlo do umika spornih določil zakona o tujcih, ki zaostrujejo pogoje, pod katerimi lahko tuji študenti pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija v Sloveniji,« je opozorila Anemarija Planšak. Študenti prav tako opozarjajo, da večina študentk in študentov, ki je k nam prišla z ukrajinskega vojnega območja, še vedno nima dovoljenja za bivanje v Sloveniji. »Študentom iz Rusije, ki študirajo in prebivajo v Sloveniji, birokratski aparat zavlačuje s podaljšanjem vizuma, kar pravzaprav pomeni, da jim grozi deportacija v državo, ki pošilja mlade v boj na vojnem žarišču,« je izpostavila predstavnica Študentske fronte. x
