Posveti na daljavo, ki so se v osnovnem zdravstvu razmahnili med pandemijo covida-19, postajajo redkejši. V ambulantah družinske medicine jih je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta 45 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz poročila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o dostopnosti zdravstvenih storitev. Sočasno je naraščalo število prvih kurativnih pregledov »v živo«, ki so zdaj znova pogostejši kot posveti na daljavo. Še vedno pa jih je manj kot pred pandemijo, je mogoče razbrati iz podatkov ZZZS.
Upad hišnih obiskov
Prvih kurativnih pregledov je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta 555.363, kar je 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Hkrati pa je bilo tovrstnih neposrednih stikov med zdravniki in bolniki 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju zadnjega predpandemskega leta 2019.
Še očitnejši je v primerjavi z obdobjem pred pandemijo upad hišnih obiskov, ki jih je bilo letos v prvih treh mesecih 28 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019. Zdravniki so na začetku letošnjega leta bolnike obiskovali celo nekoliko redkeje kot v enakem obdobju lani.
V zadnjem desetletju se je število vseh obravnav pacientov v ambulantah družinske medicine sicer povečalo za skoraj polovico. Razen sprememb zaradi pandemije so med pomembnimi razlogi za povečanje potreb v zdravstvu demografske spremembe, izpostavlja poročilo, ki ga je danes obravnavala skupščina ZZZS. Leta 2013 je bilo na primer malo manj kot 18 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, lani pa je ta delež že presegel 21 odstotkov. Število prebivalcev Slovenije se je v enakem obdobju povečalo za dobre tri odstotke.
Urgence so izhod v sili
Medtem še naprej narašča število prebivalcev brez osebnega zdravnika. Konec letošnjega aprila je bilo brez izbranega zdravnika ali pediatra 139.124 ljudi, kar je 6939 več kot konec lanskega novembra. Več kot 10.000 ljudi brez zdravnika je bilo konec aprila sicer vpisanih v ambulantah za neopredeljene paciente, kjer pa jih lahko vsakič sprejme drug specialist. Osebnega zdravnika je sicer najtežje najti na Obali in v Ravnah na Koroškem.
Težave pri izbiri zdravnika so posledica sedanje meje obremenitev, pri kateri lahko zdravniki odklonijo dodatne vpise, so še spomnili na ZZZS. Omenjeni prag je bil znižan na podlagi sporazuma med zdravniki in vlado Mira Cerarja ter sklepa Šarčeve vlade, dodatne paciente pa so po zadnjih podatkih dolžni sprejemati v komaj 16 odstotkih ambulant družinske medicine. Ob obstoječi meji obremenitev bi, da se dostopnost osnovnega zdravstva ne bi zmanjševala, po aktualnih izračunih potrebovali dodatnih 220 zdravnikov družinske medicine. S sedanjim izobraževanjem in vključevanjem tujih zdravnikov toliko zaposlitev ne bo mogoče zagotoviti, so jasni na ZZZS.
Razmere v osnovnem zdravstvu se poznajo tudi na urgencah. Skupno število tamkajšnjih obravnav je lani v primerjavi z letom prej sicer rahlo upadlo, so pojasnili na ZZZS. Pri čemer pa je za kar 30 odstotkov naraslo število obravnav v enoti za hitre preglede, kar lahko po njihovem mnenju povezujemo ravno s težavami pri dostopu do osebnega zdravnika ali specialista.
