Minister za delo Luka Mesec je na današnji novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da bo novela zakona o evidencah delovnega časa od ponedeljka v uporabi. S tem je zavrnil ugibanja, da bo politika skušala poiskati način za zamrznitev novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, dokler se je ustrezno ne popravi. Za to se je na podlagi pozivov delodajalcev včeraj zavzel gospodarski minister  Matjaž Han, ki se z njimi strinja, da so spremembe neizvedljive in neživljenjske.

»Sem za to, da se delavce zaščiti in da je na tem področju red. Vendar morajo biti zakonske rešitve realno izvedljive in življenjske v praksi in ne dodatno obremenjevati podjetij in delavcev z birokracijo brez ustreznega učinka,«  je včeraj povedal Han. Minister zato meni, da je treba v koaliciji to vprašanje znova odpreti, zakon novelirati in ga narediti bolj življenjskega. »Ob tem pa tudi priznati, da smo mogoče tukaj naredili napako, in popraviti to, kar smo evidentno naredili narobe,« je povedal.

Han je pred današnjo sejo vlade novinarjem potrdil, da bo danes zaradi številnih pripomb gospodarstva odprl vprašanje novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Glede na to, da je bila novela usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) in sprejeta v DZ, je ocenil, da »včasih pisana beseda /.../ v nekem zakonu še ne pomeni, da je življenjska in da je izvedljiva«.

Četudi je novela v veljavi že od 20. maja in so imeli delodajalci pol leta za priprave na spremembe, se mu razvoj dogodkov ne zdi nič posebnega. »Zakon gre v življenje in se vidi, da pač ne funkcionira in ga je treba spremeniti. Za to je politika,« je povedal in dodal; »Jaz pri tem ne vidim nekih velikih političnih vprašanj.« 

Sam se zavzema, da bi se politiki zdaj hitro dogovorili o spremembi člena, s katerim bi prestavili izvajanje novele, denimo za pol leta, v tem času pa pripravili »nek življenjski zapis«. Najslabše pa bi po njegovem bilo, da bi imeli izjeme od evidentiranja, saj da morajo biti pravila igre približno enaka za vse.

Preberite še: Štempljanje bo obvezno, inšpektorji pa prijazni

Mesec: Novela zakona je prestala vse faze potrjevanja

Mesec je spomnil, da je novela zakona prestala vse faze potrjevanja. Usklajena je bila na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ter potrjena na vladi in v parlamentu. Delodajalcem je omogočila tudi pol leta časa za pripravo na novosti. Zakon je bil do tega tedna po njegovih besedah neproblematičen, ker pa je prišlo do različnih, tudi netočnih poročil, v zvezi z njim vlada veliko nezaupanje.

Gospodarskega ministra Hana danes popoldne nismo dobili, da bi razložil, zakaj predlaga zamrznitev izvajanja novele, če pa je ta prestala vse faze potrjevanja.Od PR-službe ministrstva za gospodarstvo smo izvedeli le, da je Han prejel klice od številnih gospodarstvenikov, ki so ga zaprosili, da se pogleda, kaj se da narediti, da bi postala novela izvedljiva v praksi..

Kot je danes  navedel Mesec, uporabe novele zakona vlada ne more ustaviti, saj so za to potrebni določeni procesi, bo pa ministrstvo odprlo poseben elektronski naslov evidence.mddsz@gov.si, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, sporočali komentarje, opažanja, predloge. »Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece spet odprli in ga popravljali,« je napovedal Mesec. V teh treh mesecih bo Inšpektorat RS za delo na terenu deloval predvsem svetovalno, torej svetoval podjetjem, kako naj zakon uporabljajo.

Minister je ob tem popisal tudi zgodovino nastajanja novele. Kot je dejal, je osnovni zakon v veljavi že od leta 2006, njegove spremembe pa so pripravljale tri vlade. Oblikovati jih je začela ministrica za delo v času vlade Marjana Šarca Ksenja Klampfer, v času vlade Janeza Janše je delo nadaljeval njen naslednik Janez Cigler Kralj, ki je osnutek s precej bolj rigoroznimi spremembami poslal v ESS, kjer se je zataknil, končno različico pa je s socialnimi partnerji uskladil sam jeseni 2022.

To je bil po Meščevih besedah čas odmevnih afer Marinblu in AvtoStop, podjetij, ki sta grobo kršili pravila evidenc in posledično delavcem nista plačevali delovnih ur, dogajanje pa je odneslo tudi tedanjega glavnega inšpektorja za delo. V tej luči so k spremembam zakona takrat pozivali tudi socialni partnerji, je dejal.  Zatrdil je, da je bila novela pripravljena, da zaščiti osnovno pravico delavca do plačila za opravljeno delo, ne pa, »da bi komurkoli omejevala svobodo«. Kot je še izpostavil, je treba evidence voditi že od leta 2006, edina prava sprememba v noveli pa da je uvedba elektronskega načina vodenja evidenc za delodajalce kršitelje.

To sicer ne drži povsem, saj novela  zakona, h kateri je dolga leta pozival Inšpektorat RS za delo, prinaša še nekatere druge novosti, med njimi da se v evidenco začne vpisovati čas prihoda in odhoda delavca, obseg izrabe odmora med delovnim časom ter opravljene ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času. Doslej je namreč zakon zahteval le podatek o številu opravljenih ur, kar je inšpektorjem povzročalo težave pri nadzoru.

https://www.dnevnik.si/1043037506

Gorenšček obrnil ploščo

Mesec je ob tem spomnil, da je po uskladitvi novele z delodajalci glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček septembra lani dejal, da gre za velik korak naprej in da je besedilo sprejemljivo za vse tri strani. Ob tem je Gorenšček dodal, da  je tovrstno iskanje rešitev, najprej znotraj pogajalske skupine ESS in nato potrditev na sami ESS, model dela za naprej in korak k zaupanju med partnerji.

Gorenšček je namreč včeraj popolnoma obrnil ploščo in povedal, »da tisti, ki je predlagal to poostreno birokratsko »štempljanje«, očitno ne razume delovanja sodobne ekonomije in družbe. Predvsem pa ne razume, da je uspešnost podjetja, ekonomije, družbe kot celote, odvisna od učinka, dodane vrednosti, ne pa od same fizične prisotnosti na delovnem mestu«. Ocenil je, da je zakon neživljenjski, saj prinaša preveč birokratskih ovir in praktično nobenih rešitev. »Rešitve je treba iskati z nadzorom na terenu, ne pa s spreminjanjem zakonov,« je opozoril.

Danes je Gorenšček za Dnevnik pojasnil, da je lani mislil na dogovor o tem, da bo elektronsko štempljanje obvezno le za kršitelje. »To je bila za nas zmaga in korak v pravo smer,« je dejal. A ob tem smo se tedaj dogovorilii, da bo ministrstvo za delo da bo do uveljavitve zakona pripravila pravilnik,.po katerem bi bil zakon sploh izvedljiv.

.