Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo Katja Rihar Baju je na včerajšnjem pogovoru z novinarji povedala, da se s spremembami zakona odzivajo na večletna opozorila Inšpektorata RS za delo, kjer ugotavljajo, da so kršitve delovnega časa ene najpogostejših na področju delovnih razmerij, sama zakonodaja pa inšpektorjem ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev.

Po novem obveznost vodenja evidence o delovnem času ne bo veljala le za zaposlene, temveč za vse, ki na kakršni koli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu. Samozaposlenim, ki nimajo zaposlenih, evidence o izrabi delovnega časa še naprej ne bo treba voditi.

V evidenco bo odslej treba vpisovati čas prihoda in odhoda delavca z dela ter izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer bo treba navesti le, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa denimo tudi, kdaj se je začel in končal. Prav tako bo treba zapisati opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela in v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, s čimer naj bi bilo razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci bo moral biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu.

Delodajalec bo moral po novem delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne. Poleg tega bo imel delavec možnost od delodajalca zahtevati seznanitev s podatki iz evidence enkrat na teden. Določena je tudi obveznost delodajalca, da evidence trajno hrani na sedežu oziroma kraju opravljanja dela, denimo na gradbišču.

Kršitelji bodo morali evidence voditi elektronsko

Novela uvaja tudi elektronsko vodenje evidenc, a le za delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami, in sicer za dve leti. Poleg tega bodo lahko elektronsko vodenje evidenc ob sumu kršitev enkrat na leto predlagali predstavniki delavcev. Delodajalci se bodo morali do tega predloga opredeliti v 30 dneh, morebitno zavrnitev pa pisno utemeljiti in o njej obvestiti inšpektorat.

Kršiteljem grozijo precej višje sankcije. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so po novem določene kazni med 1500 in 20.000 evrov, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od 3000 do 20.000 evrov. Nove so tudi predvidene sankcije za odgovorno osebo delodajalca, in sicer v višini od 150 do 2000 evrov.

V. d. glavne inšpektorice inšpektorata za delo Katja Čoh Kragolnik je napovedala usmerjeno akcijo nadzora izvajanja novele v vseh panogah. Kot je dejala, bodo v nadzorih upoštevali načelo sorazmernosti. »Pri majhnih kršitvah bomo izrekali zgolj opozorila oziroma opomine, pri večjih, sistematičnih oziroma dalj časa trajajočih kršitvah delavskih pravic pa bomo temu primerno tudi ukrepali,« je dejala.

Delodajalci opozarjajo, da novela ni uresničljiva

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je povedala, da so bile ambicije sindikalne strani ob začetku pogajanj precej večje, zavzemali so se predvsem za to, da bi elektronske evidence veljale za vse delodajalce. »Na koncu je bil sprejet kompromis, za katerega verjamem, da za večino podjetij ne bo predstavljal nobenih težav,« je dejala.

Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar pa opozarja, da še do danes niso dobili pravilnika, po katerem bi bil ta zakon sploh izvedljiv. »Vodenje evidenc je resda način, da se ugotovi obseg dela, pri čemer pa je treba upoštevati, da v sodobnih gospodarstvih ni pomemben čas, ampak opravljeno delo,« je povedal. Po njegovi oceni zakon v praksi ni uresničljiv, zato pričakuje, da bo še več prirejanja evidenc in kršiteljev. »Dobili smo restriktivno in neživljenjsko zakonodajo, ki celotno gospodarstvo sili v nemogoče administriranje. Če se želi preprečiti kršitve, se je treba kršiteljev lotiti drugače, z bolj usmerjenimi nadzori,« je prepričan Cvar.

Na ministrstvu za delo pravijo, da bodo sproti spremljali izvajanje zakona in po potrebi spreminjali določbe, ki bi se morda izkazale za neživljenjske. 

 

 

Priporočamo