Zidarji in gradbinci, slikopleskarji, krovci, elektro- in vodoinštalaterji, tudi novinarji in odvetniki so zgolj nekateri izmed poklicev, pri katerih bo v praksi nemogoče verodostojno beležiti delovni čas. »Problematične so pravzaprav vse storitvene dejavnosti na terenu, na gradbišču oziroma pri različnih naročnikih, zakon tudi ne upošteva nobene nove oblike dela, kot je recimo delo od doma,« je opozoril predsednik obrtno- podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Čeprav sta tako obrtno podjetniška zbornica kot Gospodarska zbornica Slovenije sodelovali v procesu usklajevanja zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, imata obe organizaciji sedaj, pet pred dvanajsto, s tem zakonom, ki prinaša obvezno evidentiranje delovnega časa oziroma štempljanje, precej težav. Zakon je neživljenjski, so ugotovili.
»Delodajalec ne bo mogel nadzirati evidentiranja vseh svojih uslužbencev, ki bodo v nekem trenutku razpršeni po različnih koncih, saj sam na več mestih hkrati ne more biti prisoten. Kdo bo v tem primeru vodil evidence delovnega časa in jih preverjal,« je nadaljeval Cvar. Velika podjetja bodo to morda lahko rešila z plačljivimi aplikacijami, majhni pa tega stroška ne bodo sprejeli, opozarjajo v obeh organizacijah. Precej težav z obvezami, ki ga prinaša nov zakona, imajo tudi učitelji in vzgojitelji. Tudi oni - poleg uvodoma naštetih poklicev - niso predvideni kot izjeme pri obveznem štempljanju (so pa predvideni visokošolski učitelji, pa ministri, poslanci in ostali funkcionarji, denimo).
Zakona, ki velja, ni mogoče zamrzniti
V obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so vlado zato pozvali k zamrznitvi zakona, ki sicer velja že od 20. maja, naslednji teden pa se izteka še polletno prehodno obdobje. To se ne bo zgodilo.
»Zakon je bil do tega tedna neproblematičen,« se je odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. »Ne bomo ga ustavljali,« je jasen. Bodo pa ga po potrebi popravili. Minister Mesec je napovedal, da bodo na njegovem ministrstvu vzpostavili elektronski naslov (evidence.mddsz@gov.si), kamor bodo lahko zaposleni ali podjetja sporočali težave, ki jih imajo ob izvajanju zakonskih določil. Če bodo njihove pripombe utemeljene in smiselne, bodo čez tri mesece zakon popravili, je obljubil.
Zakon namreč potrebujemo, saj ščiti osnovno pravico do plačila in se bo za ta namen tudi uporabljal, je odločen minister Mesec. »K sprejemu zakona so nas spodbudile afere,« poudarja. »Neplačevanje delovnega časa je prva in najpogostejša kršitev delodajalcev in iz tega izhaja potreba po tem zakonu. Delavčevega dela se ne plačuje!« je poudaril. Zakon tako ni namenjen kakršnemu koli omejevanju svobode zaposlenih, kot je mogoče slišati te dni, ampak temu, da bi delavci dobili plačilo za opravljeno delo, je poudaril minister, ki ga dogajanje zadnjih dni pravzaprav čudi. Predvsem zato, ker je zakon prestal uskladitev na ekonomsko- socialnem svetu, soglasno ga je podprla vlada, nazadnje pa sprejel parlament. Navsezadnje je bilo tudi polletno prehodno obdobje namenjeno temu, da ne bi prišlo do zapletov, do katerih pravkar prihaja.
Ne glede na to, da bo torej od ponedeljka obvezno evidentiranje delovnega časa, pa so na inšpektoratu za delo prestavili za začetek tedna napovedano akcijo poostrenega nadzora vsaj do naslednjega leta. Ker zakon prinaša številne novosti, bi lahko imela nekatera podjetja pri implementaciji težave, predvidevajo na inšpektoratu. »Zato tudi časovni zamik usmerjene akcije,« so pojasnili. Naslednje tri mesece bodo inšpektorji na terenu bolj svetovali in ne izrekali sankcij, kjer ne bodo potrebne, je zatrdil tudi minister Mesec. Če bodo inšpektorji torej na terenu zaznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec vendarle pravilno urejenih, mu bodo inšpektorji izrekli opomin, zgolj če bodo v nekem podjetju ugotovili velike ali dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, ga bodo kaznovali.
Sindikalisti razočarani
Edini, ki z obveznim štempljanjem niso imeli težav – nasprotno -, so nad dogajanjem seveda razočarani. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so podobno kot minister Mesec ves čas poudarjali, da je evidentiranje namenjeno predvsem izkorenitvi zlorab. Ironično, prav v gradbeništvu, kjer naj bi bilo po trditvah obrtnikov in gospodarstva določila zakona nemogoče izvajati, je po ugotovitvah delovnih inšpektorjev največ zlorab, prekoračitev zakonsko predpisanega delovnega časa. V ZSSS zato nasprotujejo kakršni koli prestavitvi uporabe določb glede evidetiranja delovnega časa, z kar si prizadevajo v gospodarski in obrtni organizaciji. Pravzaprav jih »orkestrirano nasprotovanje delodajalcev« čudi, saj je bil že lani zakon usklajen, vsi trije socialni partnerji so ga tudi soglasno podprli, še več, javno so poudarjali, da »spremljanje delovnega časa zaposlenih za delodajalce ni nič novega, saj to že od nekdaj počnejo, da lahko obračunajo plače.«
Pravica do urejenega delovnega časa, 40-urnega delovnega tedna, pravica do počitka, odmora, so temeljne človekove pravice, pri katerih pa je po uradnih podatkih inšpektorata za delo ogromno kršitev s strani delodajalcev; lani denimo 455 kršitev. »Delodajalci delovni čas še vedno kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma nevednosti. Inšpektorji za delo na terenu opažajo, da so evidence delovnega časa velikokrat prirejene (dvojne evidence). Nekateri delodajalci želijo fleksibilno razporejanje delovnega časa ter evidenc ne vodijo pravilno,« navajajo v ZSSS in poudarjajo, da področje nujno potrebno ureditev in nadzor. x
