Osrednji stavkovni shod je danes dopoldne potekal na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Po besedah predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazda Kovačiča stavko nadaljujejo, ker pogajalski proces brez množične podpore danes zbranih stavkajočih ne pripelje nikamor.

Spomnil je sicer, da je vlada začela pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in visokošolskim učiteljem predstavila ponudbo, ki pa po Kovačičevih besedah ni slaba. A kot je opozoril, je problem vrednotenje ostalih delovnih mest v visokem šolstvo, torej delovnih mest visokošolskih sodelavcev, denimo lektorjev, bibliotekarjev, informatikov, računovodskih delavcev in delavcev v strokovnih službah.

»Kako je mogoče, da vlada priznava, da so v javnem plačnem sistemu nastala nesorazmerja do zdravstva v velikosti štirih plačnih razredov, vendar strokovnim delovnim mestom na univerzah ponuja samo en plačni razred. Kako je mogoče, da našim strokovnim delavcem ponuja en plačni razred,« se je ob tem vprašal Kovačič.

Kot težko razumljiv je predsednik visokošolskega sindikata označil po njegovi oceni podcenjujoč odnos do delavcev z univerzitetno izobrazbo, na katerih stoji in pade ves delovni proces. Kovačič vladi očita tudi »trmarjenje«, da ne pristane na odpravo 15 let starih plačnih krivic določenim poklicnim skupinam. Sledenje po njegovem prepričanju ni problem financiranja, temveč principov. Vladi je ob tem očital tudi, da na pogajanjih postavlja vedno nova pričakovanja, med slednjimi je izpostavil krčenje število dni dopusta.

Povabljena ministra se shoda nista udeležila

Na današnji shod so stavkajoči povabili tudi ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, da bi iz prve roke slišala vprašanja zaposlenih na delovnih mestih v plačni skupini J. Ministra se shoda nista udeležila, so pa stavkajoči na shodu na stol posedli lutki obeh ministrov in svoje zgodbe povedali pred njima.

Kovačič je ob tem obema ministroma očital, da že mesece molčita in ne podata odgovorov, »na drugi strani pa imamo predsednika vlade, ki govori, govori, govori, preveč govori«. Kot je spomnil, je premier Robert Golob v začetku leta napovedal številne reforme, realnost plačne reforme pa je po njegovih besedah ta, da vladna pogajalska stran na čelu z ministrico Ajanović Hovnik vsak teden spremeni svoje stališče, ima nove pogoje in kaprice.

Obenem se je Kovačič obregnil tudi ob premierjeve besede, češ da mora za tekoče stroške tudi sam črpati iz lastnih prihrankov. Vse zbrane na shodu, še posebej tiste iz plačne skupine J, je pozval, naj predsedniku vlade namenijo nekaj prispevkov v v ta namen pripravljene klobuke, na katere so zapisali »asistenti, lektorji, skupina J zbirajo za Golobovo plačo«.

Prenizke plače in nezmožnost napredovanja

Na shodu so sicer spregovorili predstavniki zaposlenih v visokem šolstvu s področja informatike, lektorstva in bibliotekarstva, pa tudi predstavniki mladih raziskovalcev in asistentov. Med drugim so izpostavili prenizke plače in nezmožnost napredovanja ter opozorili na nevidnost v študijskem delovnem procesu. Zbrane je nagovoril tudi prodekan fakultete za družbene vede in poudaril, da gre za bitke, ki jih morajo zaradi vsakokratnih razmerij moči vedno znova biti. »Borimo se tudi proti banalnosti trenutka, ko pristajamo na to, da je to, kar počnemo, degradirano, vedno znova banalizirano, tekmujemo s kvaziznanstvenimi razlagami, politiki in politikami, ki ne razumejo pomena tega, kar univerza počne,« je dejal.

Stavko bodo v visokem šolstvu nadaljevali tudi v sredo, ko bodo na posameznih fakultetah potekali različni dogodki. Nadaljnje stavkovnih aktivnosti načrtujejo v sredini oktobra, nato pa tudi novembra, decembra in januarja, ko napovedujejo stavkovni teden. Upajo sicer, da bodo že pred tem z vladno stranjo dosegli napredek, je v izjavi po končanem shodu dejal Kovačič.

Glede reforme plačnega sistema v javnem sektorju pa ocenjuje, da bodo pogajanja po ločenih plačnih stebrih še dolgotrajna in težka. Zato bodo v visokošolskem sindikatu po Kovačičevih besedah najverjetneje zahtevali tudi »solo pogajanja« in na teh poskušali doreči v nebo najbolj vpijoče plačne krivice v visokem šolstvu.