Začelo se je z napovedjo vzpostavitve »tehnološkega inovacijskega centra«, ki bi ga financirali z evropskimi sredstvi. »Projekt Innovum bo namenjen predvsem raziskovanju in prenosu znanja v prakso,« je leta 2019 razlagal Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. Poleg osrednje enote v Mariboru naj bi imel tehnološki center lokacije po vsej vzhodni kohezijski regiji. »Gre za infrastrukturni objekt z ustrezno raziskovalno in razvojno opremo,« je tedaj pojasnjeval rektor in k temu dodal: »O stroških zdaj ne želim govoriti, ker pa gre za infrastrukturo, so to precej velika vlaganja, ki pa so za doseganje cilja nujna.«
Koliko je »v veliki meri«?
Štiri leta kasneje je projekt Innovum še vedno črka na papirju oziroma na spletni strani univerze. Zato pa se je v vmesnem času v temeljih premaknilo težišče projekta. Če so sprva načrtovali »tehnološki center«, bi zdaj investirali predvsem v fakultetna poslopja. V rektoratu namreč ugotavljajo, da je stanje stavbnega fonda univerze slabo. »Posamezne članice so razvile nove študijske programe, ki nujno terjajo novo infrastrukturo za zadosten razvoj. Prav tako bi želeli za študente vzpostaviti zunanje okolje, ki bi bilo namenjeno druženju, izvedbi skupinskih raziskovalnih ali študijskih obveznosti,« so na naše poizvedovanje odgovorili na univerzi. »Zaradi tega je nujna gradnja novih objektov in adaptacija obstoječih zgradb fakultet.«
Mariborski seznam naložbenih želja obsega 22 projektov obnov in novogradenj, vreden je nekaj manj kot 300 milijonov evrov. Kako bodo financirali vse te naložbe? Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je pred časom sporočil, da je vlada Roberta Goloba dodelila projektu Innovum prioritetni status in zanj rezervirala 136 milijonov evrov. V odgovoru so na rektoratu zapisali, da bo platforma Innovum »v veliki meri kot direktna operacija umeščena v programa izvajanja kohezijske politike za obdobje od 2021 do 2027«.
Kaj pomeni »v veliki meri«, je razvidno iz odgovora ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI). Sporočili so namreč, da lahko univerza iz programa kohezijske politike ta čas računa na največ 100 milijonov evrov.
Prenove, novogradnje, nakupi nepremičnin ...
Na ministrstvu za visoko šolstvo, ki ga vodi Igor Papič, so v odgovoru sicer uvodoma zapisali, da namerava univerza v okviru projekta Innovum vlagati v »raziskovalno infrastrukturo«, kar bo omogočilo vzpostavitev »sodobnega tehnološkega inovacijskega centra s sedežem v Mariboru«. Priloženi seznam investicij Univerze v Mariboru ustvarja drugačno podobo.
Univerza bi v okviru projekta celovito prenovila in nadgradila poslopje tehničnih fakultet v Smetanovi ulici. Pedagoško, filozofsko in naravoslovno-matematično fakulteto bi preselila v novogradnjo, obstoječe poslopje ob Koroški cesti pa bi porušili. Na seznamu infrastrukturnih naložb je tudi »ureditev prostorskih razmer« fakultete za energetiko in fakultete za logistiko. Fakulteti za energetiko bi kupili prostore v Velenju, kmetijska fakulteta bi prenovila stari hlev in uredila objekte v botaničnem vrtu, na Meranovem bi vzpostavila še regijski center za vinogradništvo. Novogradnja tehnološkega centra Univerze v Mariboru je šele zadnja točka na infrastrukturnem seznamu, s katerim razpolaga ministrstvo.
Skupna vrednost naštetih projektov je februarja 2021 znašala nekaj več kot 206 milijonov evrov. Ministrstvo zdaj čaka univerzo, da pripravi investicijsko dokumentacijo s posodobljenimi cenami, »na podlagi katerih bo ministrstvo pridobilo informacije o stanju pripravljenosti posameznih sklopov projektov«. Po neuradnih informacijah naj bi univerza podatke poslala ministrstvu v petek.
V rektoratu še poudarjajo, da ima Innovum poleg infrastrukturnega še dva stebra, in sicer »raziskovalno-razvojno delo« in »inovacijsko-podjetniško podporo«. Slednji med drugim vključuje spodbujevalnik, pripravljalnik in pospeševalnik prebojnih projektov. »Podporno okolje Innovum bo svoje storitve zagotavljalo po principu vse na enem mestu,« je sporočila univerza.
