V združenju za dostojno starost Srebrna nit so opozorili na neurejeno področje zobozdravstva za starejše. »Raziskave kažejo, da imajo prebivalci domov za starejše pogosto omejen dostop do redne stomatološke obravnave in posledično slabšo kakovost ustne higiene,« so poudarili v javnem pismu, ki so ga med drugim naslovili na ministrstvo za zdravje. Spomnili so tudi na povezavo med neurejenim zobovjem, vnetji v ustni votlini in številnimi drugimi telesnimi obolenji, tudi podhranjenostjo. »Stanovalci v domovih starejših, pa tudi tisti, ki živijo doma, še posebej osebe z demenco ali nepomični, težko pridejo do zobozdravstvenih storitev ali so jim zaradi visokih stroškov povsem nedosegljive,« je v pismu izpostavila predsednica Srebrne niti Irena Žagar.
Oskrba prepuščena svojcem
V domovih za starejše živi približno 22.000 prebivalcev, mnogi pa imajo nezdravljene oblike patologije v ustih. V podobno slabem položaju so starejši, ki živijo doma, ugotavljajo v Srebrni niti. V obeh primerih je zobozdravstvena oskrba večinoma prepuščena svojcem, opažajo v združenju. V domovih starejših je ustna higiena nezadostna tudi zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja osebja, so ocenili, tam pa prav tako ni preventive ali zdravstvene vzgoje.
Razmere sicer niso povsod enake. Nekateri domovi imajo po podatkih Srebrne niti na primer organizirane redne obiske zobozdravnika, ki opravlja svoje storitve tudi v sobah stanovalcev. Večina tovrstnega dela je opravljenega pro bono, opažajo, stanovalci plačajo le material in delo zobotehnika. Prisotnost zobozdravnika bi lahko stanovalcem vsaj občasno zagotovili vsepovsod, so se zavzeli. Sicer pa so predlagali sistemsko ureditev izvajanja zobozdravstvenih storitev v omenjenih okoliščinah oziroma ustanavljanje stomatoloških enot, ki bi bile lahko mobilne. »Predlagamo tudi uvedbo rednih obiskov ustnih higienikov v vseh domovih starejših ter več preventivnega in zdravstvenovzgojnega dela zobozdravstvenih asistentov,« so sporočili iz Srebrne niti.
Na ministrstvu za zdravje načrtujejo pilotno vzpostavljanje prilagojene zobozdravstvene obravnave pacientov v institucionalnem varstvu. Ob tem nameravajo določiti tudi pogoje za izvajanje obposteljne zobozdravstvene obravnave. Glede na obstoječo zakonodajo lahko domovi za starejše za svoje stanovalce opravljajo le zdravstveno nego in rehabilitacijo, so pojasnili, za zobozdravstvo pa lahko skrbijo le zunanji izvajalci. Poleg tega je za zobozdravstvo potrebna dodatna oprema, ki je večina domov za starejše nima, ugotavljajo na ministrstvu. Med izzivi je tudi zagotavljanje prevoza in spremstva k zobozdravniku, opažajo. Strategija ustnega zdravja za obdobje 2020–2030 je sicer predvidela razvoj novih pristopov, ki bi zagotavljali dostopnost zobozdravstvene obravnave tudi za ranljive skupin, so spomnili na ministrstvu. Zobozdravstvo je zajela tudi Strategija razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031.
Povezava s sistemskimi obolenji
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nedavno izpostavili, da znanstvene raziskave potrjujejo močno povezavo med boleznimi ustne votline in sistemskimi obolenji,. Tovrstne povezave so znane pri sladkorni bolezni, boleznih srca in ožilja ter revmatoidnih obolenjih. »Vnetja obzobnih tkiv, zlasti parodontalna bolezen, lahko povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni in njihove zaplete,« so opozorili. Pri sladkornih bolnikih lahko slabo ustno zdravje na primer oteži uravnavanje krvnega sladkorja, saj vnetja v ustni votlini vplivajo na celotno presnovo, so pojasnili na NIJZ. Za dobro ustno zdravje so poleg ustrezne ustne higiene bistveni tudi redni zobozdravstveni pregledi, so poudarili.
