»Stanje na Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) je takšno, da vodi v resne insolventne postopke. To pomeni, da je s 1. januarjem 2025 ogrožena ne samo proizvodnja energije iz naše največje elektrarne, ampak predvsem ogrevanje ljudi, ki živijo na tem območju, se pravi v Savinjsko-Šaleški dolini,« je včeraj sporočil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in tako potrdil poročanje Dnevnika izpred nekaj mesecev.

Tako imenovana termodivizija Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katero sodita TEŠ in Premogovnik Velenje (PV), bo po neuradnih podatkih prihodnje leto poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijoni evrov. Skupaj naj bi leta 2025 ustvarila okoli 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka, kar naj bi se z leti še poslabševalo. Po ocenah ministrstva bi lahko TEŠ in PV tako potopila tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen in predstavlja vodilno državno družbo pri investicijah v zeleni prehod, tako v vodik kot obnovljive vire energije. Če država ne bi ukrepala, bi poleg tega čez noč na cesti ostalo okoli 2500 delavcev, na državo pa bi padel tudi nepoplačan dolg do Evropske investicijske banke v višini okoli 286 milijonov evrov.

Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu, predvideva omejitev delovanja TEŠ in PV ter njuno izločitev iz HSE. Po tem scenariju bi družbi po novem neposredno upravljal Slovenski državni holding (SDH), strošek njunega vzdrževanja pa bi znašal okoli 150 milijonov evrov na leto.

TEŠ naj bi tako že s prihodnjim letom vzpostavili kot gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto. TEŠ namreč ne velja le za našo največjo elektrarno, pač pa tudi za edinega dobavitelja toplotne energije v Šaleški dolini. Njegovo zaprtje oziroma omejevanje ogrevalnega vira tako ne bi ogrozilo zgolj proizvodnje električne energije, pač pa tudi ogrevanje za 35.000 prebivalcev Šaleške doline. Veliko tveganje bi stečaj TEŠ pomenil tudi za gospodarstvo in vse druge tamkajšnje odjemalce toplotne energije.

Uporabili bi dobičke
energetskih podjetij

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so zato včeraj poudarili, da bodo storili vse za zagotovitev zanesljive in cenovno dostopne oskrbe s toploto za Šaleško dolino. »Pravila o državnih pomočeh nas omejujejo pri intervenciji države, vendar vseeno vidimo možne rešitve. Najverjetneje bomo morali omejiti režim obratovanja obeh družb, tako TEŠ kot tudi Premogovnika Velenje, vendar bomo vsekakor iskali maksimizacijo oziroma optimum novega režima obratovanja, ki bo predvsem slonel na ogrevanju in opravljanju javne službe oskrbe s toploto,« je pojasnil minister.

Za prihodnje delovanje TEŠ in PV bo po njegovih besedah gotovo treba zagotoviti javna sredstva. »Zato napovedujem sprejem posebnega interventnega zakona. Rešitev seveda ne bo poceni. A zagotovili bomo, da bo ta začasna, dokler se v dolini ne vzpostavi alternativni vir ogrevanja in vse, kar je potrebno, za pravičen prehod,« je poudaril Kumer. »Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabi dobičke energetskih podjetij,« je dodal.

TEŠ naj bi sicer še naprej proizvajal tudi električno energijo, in sicer na način soproizvodnje toplote in električne energije. V minulih letih se je delež elektrike, proizvedene v TEŠ, že zmanjševal, v skladu z neuradnimi ocenami ministrstva pa naj bi družba v prihodnjem letu proizvedla še manj elektrike, in sicer okoli tretjino trenutne proizvodnje.

Že dolgo v rdečih številkah

Minister Kumer je včeraj dejal tudi, da težave pri poslovanju TEŠ izhajajo iz političnih odločitev v preteklosti, za katere, kot je poudaril, ta vlada ni kriva. Je pa njena naloga poskrbeti, da ljudje zaradi napačnih političnih odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja.

O tem, da je bila ekonomika projekta TEŠ 6 vprašljiva od samega začetka, in ideji SDH, da bi zaradi nerentabilnosti izločili premogovno dejavnost in dejavnost proizvodnje električne energije iz lignita prenesli na tako imenovano termoenergetsko družbo, smo na Dnevniku pisali že konec aprila. Podatki, ko smo jih tedaj neuradno pridobili, potrjujejo, da bo leta 2033, ko naj bi v skladu s trenutno strategijo opustili rabo premoga, izguba TEŠ in Premogovnika Velenje že povsem neobvladljiva in bi lahko ogrozila obstoj skupine HSE. TEŠ bi lahko do takrat ustvaril več kot dve milijardi evrov izgube iz obratovanja, skupina HSE pa denarja za pokrivanje pričakovane izgube nima.

Naši izračuni so pokazali tudi, da bi lahko TEŠ v letošnjem letu ob optimalnem poslovanju ustvaril 70 milijonov evrov izgube, prihodnje leto 82 in leta 2026 kar 105 milijonov evrov izgube. Ocene o poslovanju TEŠ, ki smo jih pridobili neuradno, so še bolj neizprosne: letos naj bi TEŠ po lastnih ocenah pridelal skoraj 190 milijonov evrov izgube, prihodnje leto 204 milijone, leta 2025 pa kar 340 milijonov evrov izgube.

»Ocene in napovedi neekonomičnosti poslovanja termodivizije znotraj HSE je treba vzeti zelo resno. Na ministrstvu menimo, da mora družba HSE ukrepati in izvesti vse potrebne aktivnosti, da ne bi prišla v neobvladljive finančne težave, saj ima pod svojim okriljem še druge energetske družbe,« so aprila letos napovedi o neekonomičnosti poslovanja komentirali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Ministrstvo si kupuje čas

Okoljski minister se je včeraj sestal tudi z županoma Šoštanja in Velenja ter vodstvom HSE, predstavniki SDH in sindikatov. Konkretnih rešitev oziroma ukrepov še ni na mizi, vendar na ministrstvu pričakujejo, da jih bodo v sodelovanju z naštetimi dodelali v nekaj tednih.

Da je ukrepanje države nujno, so včeraj opozorili tudi v HSE, kjer so, kot so poudarili, v zadnjem letu skupaj z vodstvoma TEŠ in PV ter zunanjimi strokovnjaki preučili vrsto scenarijev in izvedli številne analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije skupine HSE. »Analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE izkazujejo nerentabilnost bodočega poslovanja obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno. HSE od 1. januarja 2025 dalje ne bo več mogel zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in PV, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč,« so zapisali na HSE. Od leta 2025 namreč ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja – plačila tržne cene električne energije v kombinaciji s periodičnimi dokapitalizacijami ali plačila cene električne energije, oblikovane po metodi dodatka na stroške. S prvim januarjem bo smel HSE TEŠ plačevati izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termodivizije pa bi bilo lahko neskladno s pravili EU o državni pomoči, so zapisali na HSE.

Velenjski župan Peter Dermol je medtem izpostavil, da na težave in potrebe Šaleške doline opozarjajo že več let, zato je po njegovih besedah nenavadno, da zdaj novice o nujnih ukrepih prihajajo le nekaj mesecev pred koncem leta. Hkrati z interventnim zakonom bi morali, kot je poudaril, sprejeti tudi zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Brez teh dveh zakonov, na katera čakajo že leta, bi ukrepi države ogrozili pravičen prehod regije, je prepričan. »Seveda je nelagodje zelo veliko, ko vidiš, na kakšen način se lahko interventni zakon sprejme po hitrem postopku, na drugi strani pa se zakona, ki konec koncev zagotavljata neki normalen izstop iz premoga, mrcvarita v raznih predalih,« je dejal. Zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega rudnika, ki naj bi prinesla ključne ukrepe za prihodnost šaleške regije, sodita v pristojnost ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstva za naravne vire in prostor.