Medtem ko se promet gosti, celovito reševanje problematike, vključno z vlaganji v železniško in (avto)cestno infrastrukturo, pa se odmika, so na Darsu delno rešitev za omilitev zastojev našli v tako imenovanih vzdrževalnih delih v javno korist. Ta dela je namreč mogoče izvesti hitreje, brez gradbenega dovoljenja oziroma zahtevnega in dolgotrajnega sprejemanja prostorskih načrtov ter umeščanja v prostor.
Po postopku vzdrževalnih del v javno korist bodo tako s preureditvijo odstavnega v vozni pas vzpostavili tretji prometni pas sprva na štajerskem, nato pa še na primorskem kraku vpadnic v Ljubljano, a so se tudi ti postopki zavlekli. Po izdelavi projektov in poročil o vplivih na okolje so vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za tretji pas na štajerski in primorski vpadnici vložili že lani poleti. Več kot leto dni pozneje so ta teden končno dočakali potrdilo o pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja za tretji pas na štajerski avtocesti.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je okoljevarstveno soglasje za tretji pas na štajerskem kraku, in sicer od Domžal do Zadobrove v dolžini slabih 15 kilometrov ter v nasprotni smeri proti Mariboru, izdalo konec letošnjega junija. Potrdilo o pravnomočnosti soglasja, ki so ga na Darsu prejeli v torek, pa so lahko izdali šele, ko so z upravnega sodišča prejeli odgovor, da v postopku izdaje soglasja ni bil vložen upravni spor. Na primorskem kraku, od Vrhnike do Kozarij v dolžini 27 kilometrov in v nasprotno smer, pa je vlogo za okoljevarstveno soglasje Dars na podlagi poziva MOPE zadnjič dopolnil julija, na njegovo izdajo še čakajo.
Na Darsu pravijo, da bodo takoj po pridobitvi obvestila o pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja objavili javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del na štajerskem kraku. Če ne bo dodatnih zapletov, naj bi se gradbena dela na tem kraku začela v prvi polovici prihodnjega leta in končala predvidoma sredi leta 2027. Ker se bodo dela izvajala ob potekajočem prometu, je pričakovati še več zastojev. Na primorskem kraku, kjer bo tretji pas sprva vzpostavljen proti Kopru, pa je prvi možni termin začetka pripravljalnih del jeseni 2025.
Ali bi bilo kot vzdrževalna dela v javno korist mogoče po hitrejšem postopku izvesti še kakšne ukrepe? Na Darsu pravijo, da načrtujejo tudi širitev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocestnih krakov. Pobudo za državno prostorsko načrtovanje širitve v šestpasovnico so sicer podali že leta 2018, a so jo na takratnem ministrstvu za okolje in prostor zavrnili kot preveč parcialno. Zato zdaj, ko so prometne razmere že precej slabše, preverjajo, katere predvidene ukrepe za širitev obroča je mogoče izvesti v okviru vzdrževalnih del v javno korist oziroma kateri ukrepi se bodo lahko izvedli šele na podlagi (morebitnih) sprejetih prostorskih izvedbenih aktov, kar pomeni, da je do njih še daleč. Odločitev še ni. Gre pa v prvi vrsti za povečanje zmogljivosti razcepa Kozarje, za kar zaključujejo idejne preveritve. Poteka že tudi pridobivanje projektne dokumentacije za rekonstrukcijo viaduktov Dolgi most na južni obvoznici ter razširitev zahodne obvoznice v šestpasovnico.
Na tretjem pasu prednost za vozila z več potniki in avtobuse
Na Darsu so postopke za vzpostavitev tretjih pasov začeli že pred časom, prav takšen ukrep pa je predlagala tudi medresorska delovna skupina za pripravo kratkoročnih ukrepov za omilitev razmer na prometnem omrežju okoli Ljubljane, ki jo je vlada ustanovila decembra lani. Skupina, v kateri sodelujejo predstavniki štirih ministrstev – za okolje, podnebje in energijo, za infrastrukturo, za notranje zadeve in za javno upravo – pa tudi predstavniki policije, Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), Darsa, Direkcije RS za infrastrukturo in Mestne občine Ljubljana, je na sedemnajstih sestankih pripravila nabor več ukrepov.
Na avtocestah so med drugim izpostavili uvedbo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema upravljanja hitrosti, kar namerava Dars vzpostaviti do prihodnjega leta. Med upravljalskimi ukrepi so predvideli vzpostavitev zakonske podlage za prednost vozil z več potniki in vozil javnega potniškega prometa na tretjem avtocestnem pasu. Ministrstvo za infrastrukturo je že spremenilo pravilnik o prometni signalizaciji, v katerem je predvidelo ustrezno prometno signalizacijo za prednost določenih vozil. Način izvedbe v praksi pa je stvar Darsa.
Predlagali so tudi povečanje frekvence avtobusnih prevozov v medkrajevnem prometu, dodajanje novih hitrih linij (zlasti v Ljubljano) in prilagajanje javnega potniškega prometa potrebam potnikov. Novi vozni redi, ki so jih v sodelovanju s koncesionarji pripravili na DUJPP, so, kot je znano, povzročili številne zaplete in kritike.
Ob kritičnih dneh delo od doma
Predvidena je vzpostavitev dinamičnega koledarja kritičnih dni oziroma obveščanje delodajalcev o kritičnih dneh in priporočenem delu od doma ali na daljavo v državni upravi, kar je sprva prevzel Dars, sicer pa bo za obveščanje zadolžen nacionalni center za upravljanje prometa. Med mehkimi ukrepi skupina predlaga fleksibilen delovni čas v javni upravi in spodbujanje sopotništva, pa tudi preučitev možnosti za spremembo načina obračuna stroškov prevoza na delo. Študijo naj bi pripravilo ministrstvo za javno upravo.
