Velikega napisa »Za obSTAnek«, ki je dve leti visel na oknih pisarn Slovenske tiskovne agencije, ni več. Danes so ga novinarji in drugi sodelavci slovesno odstranili. Priložnost je bila prelomna – največji in najpomembnejši tiskovni servis v republiki je z vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) sklenil pogodbo o financiranju v letu 2023.
Končno – olajšanje
Po težkem obdobju vlade Janeza Janše, ko sta Ukom pod vodstvom Uroša Urbanije (sedanjega direktorja TV Slovenija) in ministrski zbor agencijo mrcvarila s popolnim odrekanjem financiranja, je podpis pogodbe prinesel veliko olajšanje. »STA je izjemno pomembna, opravlja pomembno novinarsko delo, brez nje si Slovenije ne moremo predstavljati,« je ob podpisu dejala vršilka dolžnosti direktorice Ukoma Petra Bezjak Cirman. »Pogodba zagotavlja dovolj denarja za normalno delo STA,« je dejal direktor STA Igor Kadunc. »Veseli me, da so sprejeli naš predlog in je znesek letos nekoliko večji,« je dodal.
Vlada – ki zastopa lastnico agencije, državo – bo letos za delovanje javnega servisa namenila 2.271.600 evrov, kar je 243.600 evrov več kot lani. Bistvena novost pa je, da višina izplačil – po 189.300 evrov v dvanajstih mesečnih obrokih – ne bo več odvisna od štetja novic; pogodba namreč ponovno uvaja pavšalno plačilo, kot je veljalo pred spornimi ukrepi Janševe vlade.
Poročali smo že, da je imelo štetje novic, ki ga je začrtal Urbanija, ideološko ozadje: tedanji direktor Ukoma je nastopil kot cenzor, ki odloča o tem, katera novica ustreza vladnim kriterijem in katera ne. Novinarji in uredniki so opozarjali, da tovrstno »merjenje« novinarskega dela ni primerno, saj mora uredništvo STA uživati avtonomijo, torej možnost, da o pomembnem dogajanju v državi poroča po profesionalnih, in ne po politično začrtanih standardih. Spomnimo, Janez Janša je denimo agencijo obtoževal, da je bila novica o njegovem srečanju z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom krajša od zapisa o protestniškem raperju Zlatku; ta primerjava s stališča novinarske avtonomije predstavlja nedopustno vmešavanje v novinarsko delo, saj gre za parcialno seciranje posamezne novice, ne pa za objektivno ocenjevanje novinarskega dela STA v celoti. Novic o Janši je bilo navsezadnje v tistem času neprimerno več, novice o raperju Zlatku pa so bile bolj redke.
Zaposleni bolj zadovoljni
V uredništvu STA, ki se je pod Janševo vlado s pomočjo »humanitarnih« finančnih donacij državljanov dobesedno borilo za obstanek, je vzdušje zdaj bolj vedro. »Pogodba predstavlja pomemben korak v smeri zagotavljanja tako finančne kot uredniške avtonomije,« so sporočili zaposleni. »Ustrezna višina nadomestila je nujna za zagotavljanje normalnega delovanja STA, upoštevajoč tudi stališče evropske komisije glede vloge STA na medijskem trgu v Sloveniji,« so zapisali. Evropska komisija je agencijo v času prejšnje vlade izrazito podprla. »Namesto štetja novic bo zdaj javna služba financirana kot dejavnost. Tudi s pomočjo tega nova pogodba preprečuje, da bi vladni urad za komuniciranje lahko arbitrarno odločal, katere vsebine, opravljene v okviru javne službe, bo financiral in katerih ne, in na tak način posredno vplival na uredniško avtonomijo oziroma uredniško politiko,« so opredelili najpomembnejše vprašanje svojega delovanja.
V času negotovih razmer, od prvih finančnih pritiskov jeseni 2020 do februarja 2022, ko je bila podpisana prejšnja pogodba z Ukomom, je uredništvo STA zapustilo okoli petnajst novinarjev, torej skoraj petina uredništva. Zaradi strahu pred temno prihodnostjo so si novinarji začeli iskati nove službe. »Po podpisu pogodbe pa smo spet začeli resno zapolnjevati ekipo,« sta danes sporočila odgovorni urednik Aljoša Rehar in urednica notranjepolitičnega uredništva Mojca Zorko. »Kadrovske luknje smo bolj ali manj sicer pokrpali, vendar je bila kadrovska slika tudi po tem še precej šibka. Mnogi izmed sodelavcev, ki so odšli, so bili novinarji specialisti ali celo redaktorji, to pa so kompetence, ki jih bodo novinci pridobivali še nekaj časa,« sta pojasnila.
Omenjeni napis (Za obSTAnek) so novinarji z oken na Tivolski cesti v Ljubljani sicer odstranili, ohranili pa so napis »STAnje je resno«. Z njim opozarjajo na splošne težave v medijski industriji in novinarstvu, pa tudi na nujnost sprejema dopolnitve zakona o STA. Med drugim, pravijo zaposleni, je treba na sistemski, zakonski ravni preprečiti možnost ponavljanja političnih zlorab.
