Zabava, dolgčas, igra, vročinski valovi, počitek, pustolovščine in še bi lahko naštevali. Dnevi poletnih počitnic so mešanica doživetij in občutkov. Nekateri otroci so komaj čakali, da se poletne počitnice končajo, drugi so si želeli, da bi trajale dlje. A ob koncu poletja bodo sedli v šolske klopi, številni med njimi prvič. Vrnitve v šolo se nekateri veselijo, za veliko otrok pa je stresna. Podobno velja za njihove starše. Na NIJZ so za lažje razlikovanje med običajnimi občutki ob vstopu v šolo in strahovi, ki jim je treba nameniti več pozornosti, pripravili uporabne nasvete.
Malo zadržanosti običajno, strah kaže na težavo
Vsakodnevno preživljanje časa v šolskih klopeh ima veliko vidikov: otroci so ločeni od staršev, od njih se zahtevata pozornost in spremljanje podajanja učne snovi, lahko so izpostavljeni socialnim pritiskom, lahko imajo težave s hrano ali se pokažejo nekatere fobije. Stisko ob prvem vstopu v šolo, ki jo doživljajo prvošolci, pa je treba posebno resno obravnavati. Spremljajoči izbruhi jeze, težave s spanjem ali zavračanje aktivnosti brez staršev morda nakazujejo težave, ki zahtevajo strokovno obravnavo. Podobno velja za sramežljivost ali zaskrbljenost zaradi urnikov, domačih nalog in prijateljev. Otrok je lahko zaskrbljen zaradi nove šole, novega razreda, novih učiteljev, novih sošolcev. Morda ga skrbijo določena pravila. Strah lahko izvira iz izkušnje medvrstniškega nasilja v preteklosti. Morda ga skrbi, kako bo pridobil prijatelje. Sprašuje se, ali bo uspešen. Pred njim so veliki izzivi. Če zaskrbljenost traja krajši čas ob vrnitvi ali vstopu v šolo, je to povsem normalno. Dalj časa trajajoča zaskrbljenost, tesnoba ali odpor do obiskovanja pouka pa staršem sporočajo, da nekaj ni v redu.
Na več preprostih načinov je mogoče prepoznati, ali je otrokova tesnoba oziroma anksioznost razlog za skrb. Če simptomi tesnobe vztrajajo več kot dva tedna po vstopu v šolo in se zdijo čezmerni, je potreben posvet s strokovnjakom. Otroci pogosto ne znajo ubesediti svojih občutkov, ko so tesnobni. Tedaj so starši lahko pozorni na naslednje simptome: izogibanje aktivnostim v šoli ali zunaj nje, oklepanje staršev, nemirnost, bolečine v trebuhu, pogosti glavoboli, težave s spanjem, spremembe pri prehranjevanju, izražanje negativnih misli ali skrbi, hitra jeza ali razburjenje, nepojasnjen jok ali težave z zbranostjo. Staršem je več o tem na voljo na spletni strani programa MIRA.
Ravnotežje je bistveno
Dobra organizacija časa je izziv sodobnega, aktivnega in vedno zaposlenega človeka. S pomanjkanjem časa se spoprijemajo že najmlajši in to se pokaže zlasti ob prehodu v novo šolsko leto. Iz obdobja jutranjega poležavanja, zajtrka po želji, druženja s prijatelji ali gledanja televizije v ritem novega učnega načrta in vstopa v različne dejavnosti, ki zahtevajo odlično razporejanje in prilagajanje vseh družinskih članov.
Dr. Mihaela Zavašnik je v enem od predavanj Šola za ravnatelje na temo organizacije dela in časa zatrdila, da uspešno obvladovanje obojega pomeni dosledno nadziranje prioritet. »Običajno dopustimo, da nas povozijo kratkoročno (takojšnji) dogodki, ki se pojavljajo med delovnim dnevom in so običajno lažje rešljivi, namesto da bi se osredotočili na bistveno,« je pojasnila. Dobra samoorganizacija ne rojeva samo uspešnih podjetij, ampak pomaga pri uspešnem usklajevanju družine, službe, šole in otrok ter prostočasnih dejavnosti. Ne nazadnje ohranja duševno in telesno zdravje. Prostočasne dejavnosti so za ravnotežje v življenju zelo pomembne, čeprav se nam zdi, da so v stiski s časom odveč. Kako boste začeli iskanje ravnotežja v prvem mesecu in kako boste na to navadili svoje otroke, je pomembno. Jezikovne šole, športna društva in ustvarjalni zavodi čakajo na vas. Za lažje slovo od poletja bo morda poskrbel tudi 4. mednarodni festival Pri svetilniku, ki v Kopru poteka še do 29. avgusta.
Čas mora biti naš zaveznik
To, da otroke naučimo spretnosti upravljanja časa, je ključno za uspeh v šoli in v življenju. Če ste starši, ki upate, da boste malčka pravočasno pripeljali v vrtec in šolarja ob uri k pouku, čas ni vaš zaveznik. Posebno ne, če se malček zadnjih 20 minut pritožuje, da ne najde drugega para nogavic. Čas prav tako ni na vaši strani, če poskušate spodbuditi svojega sedmošolca, naj konča govorni nastop za biologijo, preden sonce znova vzide. In gorje staršem srednješolca, ki ga niti slučajno ne zanima, koliko je ura, in skulirano živi naprej, ne glede na vse dolžnosti.
Številni starši mislijo, da je pač vedno premalo časa. Prav tako menijo, da žal nikakor ne morejo otrok pripraviti do tega, da svoje obveznosti in drobne naloge opravijo pravočasno in v razumnem roku. A nedavne študije kažejo, da lahko mame in očetje naredijo ogromno, če se upravljanja časa lotijo z enako vnemo ter mu pripisujejo podobno pomembnost kot učenju branja in pisanja.
Za lažji prehod: mag. Ingrid Klemenčič, ravnateljica OŠ Simona Jenka Kranj
»Še teden dni nas loči od 2. septembra, ko bodo otroci spet zakorakali v šolo. Otrok v tem času praviloma doživlja dvoje: veselje in pričakovanje ob srečanju s prijatelji, po drugi strani pa skrb pred novo situacijo, zahtevami in obveznostmi. Kako doživlja začetek, je veliko odvisno od izkušenj iz prejšnjih let šolanja, povezanih z vrstniki, uspešnostjo, otrokovimi cilji in tudi odnosom staršev do šole. Da bo prehod iz počitniškega obdobja v delovno okolje lažji, staršem predlagam, naj ta teden skupaj z otrokom pregledajo in pripravijo šolske potrebščine. Pobrskajte po delovnih zvezkih in pokažite zanimanje za snov, ki jo bo slišal v šoli. Skupaj pripravite delovni kotiček, namenjen delu za šolo. Prostor naj se res uporablja za šolsko delo, manjkati ne sme niti kakšen prijeten predmet, ki ga ima otrok rad. Potrudite se, da si bo otrok v zadnjem počitniškem tednu uredil ritem spanja. Pogovarjajte se o načrtih v novem šolskem letu. Šola je poligon učenja. Socialnih veščin, znanja, različnih izkušenj, komunikacije in ne nazadnje reda. Izogibajte se naukom, ki jih prehitro izrečemo: zdaj pa te čaka delo, nič več ne bo časa za igro in lenarjenje. Bolje bo, če boste z otrokom razmišljali, kaj vse bo v tem letu novega izvedel in spoznal. Ko načrtujete aktivnosti ob šoli, poiščite pravo mero. Interesne dejavnosti so priložnost za razvijanje otrokovih potencialov in ne smejo biti breme. Morda je začetek novega šolskega leta tudi priložnost, da doma uvedete nove skupne rutine. Dogovorite se, da boste vsak dan imeli skupen obrok. Ali pa boste šli vsak drugi dan skupaj na kratek sprehod. In še za starše prvošolcev: poskrbite, da bo prvi šolski dan prazničen«.
