Da je predlog novele, ki jo je vložila SDS, primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 26 poslancev, 45 pa jih je menilo, da ni primeren. Proti spremembam je glasovalo tudi vseh osem poslancev SD, čeprav je njihov minister Han tik pred začetkom veljavnosti zakona sredi novembra na glas razmišljal, da ga je treba novelirati in ga narediti bolj življenjskega. Nemudoma za tem, ko je državni zbor na izredni seji sklenil, da je predlog sprememb zakona o evidentiranju delovnega časa neprimeren za nadaljnjo obravnavo, so v največji opozicijski poslanski skupini predlog vložili znova.
Rado Gladek je v imenu poslanske skupine SDS povedal, da njihov predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti predvideva črtanje vseh sprememb, ki jih je na področju evidentiranja delovnega časa uzakonila aktualna vlada in so v uporabi od 20. novembra. To so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršitelje.
»Na ta način želimo obveznosti delodajalcev in delojemalcev postaviti v čas pred sprejemom zadnje novele zakona,« je pojasnil. S tem se bo po njegovih besedah »slovenskemu gospodarstvu omogočilo, da se namesto z nepotrebno birokracijo ukvarja z rešitvami za ustvarjanje večje dodane vrednosti«.
Zakonodajo je bilo treba spremeniti, saj je bilo ugotavljanje nepravilnosti na področju evidenc, ki so osnova za izvajanje določb o delovnem času, odmorih in počitkih, s tem pa za obnavljanje fizičnih moči delavca, delovno učinkovitost, dolgoročno ohranjanje delovne sposobnosti in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, doslej oteženo, je nadaljeval državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.
Vlada predlog SDS ocenjuje kot nepotreben. Ministrstvo za delo je namreč nedavno napovedalo, da bo tri mesece aktivno spremljalo izvajanje novele na terenu, tudi preko posebej za to vzpostavljenega elektronskega naslova. Inšpektorat RS za delo ta čas opravlja predvsem svetovalno vlogo, je povzel Juvan.
Preberite: Prve kazni za kršitelje pri evidentiranju delovnega časa
Delovni čas je treba evidentirati že od 2006
Sledila je predstavitev poslanskih stališč. Milan Jakopovič (Levica) je menil, da jim v SDS ni mar za pravice delavcev, v zvezi z delodajalci pa se je vprašal, kako so, glede na to, de je treba delovni čas evidentirati že od leta 2006, pravice iz zakona o delovnih razmerjih, kot so osemurni delovnik, nadure in obvezni počitek, spoštovali doslej. Hkrati je razočaran zaradi »pavšalnih ocen« o novostih in »strašenja s popolnoma neresničnimi navedbami«, da na primer novela uvaja izjeme od evidentiranja.
V SDS so s predlagano novelo prisluhnili le delodajalcem, preslišali pa so opozorila sindikatov, je menila Sandra Gazinkovski (Svoboda). Opozorila je še, da povod za nedavne spremembe niso bile zgolj afere o izkoriščanju delavcev, temveč tudi sodbe Sodišča EU in evropska direktiva o evidentiranju delovnega časa.
Anja Bah Žibert (SDS) je izpostavila, da novela, »ko govorimo o zaščiti delavcev oz. kršitvah delovnega časa«, ne bo prinesla bistvenih sprememb. Navedla je, da se delodajalci v 80 do 90 odstotkih zoper ugotovitve inšpektorata oz. globe pritožijo, sodišče pa jim na koncu pogosto izreče milejši ukrep ali se odloči za preklic, če že ostane pri kazni, pa da se podjetja odločijo za druge manevre, tudi za izbris. »In s tem bi se morala ukvarjati vlada, ne z uzakonjenjem 'štempiljakanja' kar tako povprek,« je pozvala.
SDS: Obremenjevanje podjetij z birokratskimi nesmisli
»Namesto da bi izboljševali poslovno okolje, da bi pri nas podjetja investirala, da bi zaposleni lahko prišli do boljših in bolje plačanih delovnih mest, podjetja dodatno obremenjujemo z birokratskimi nesmisli,« je bil oster tudi Aleksander Reberšek (NSi). Zaradi »nekaj kršitev« delavskih pravic je po njegovih besedah kratko potegnilo 90.000 zaposlenih v Sloveniji in prek 220.000 poslovnih subjektov, »ki morajo zdaj evidentirati vsak premik«.
V SD so predlogu SDS odrekli podporo, saj večino sprememb v vladni noveli podpirajo, se jim pa še vedno porajajo vprašanja glede fleksibilnosti beleženja delovnega časa v poklicih, »kjer zaposleni tako strogo in natančno vodenje evidence dojemajo kot administrativno breme in nepotrebno omejevanje njihovega načina dela«.
V razpravi so poslanci opozicije vladni noveli očitali neživljenjskost, poslanci koalicije pa so opozarjali, da je novelo v delu, ki se ga zdaj spodbija, pripravil že minister za delo Janez Cigler Kralj v času vlade Janeza Janše. Podčrtali so tudi, da je bila novela lani usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ter da podobno evidentiranje poznajo tudi v Nemčiji in na Nizozemskem. Cigler Kralj (NSi) se je branil, da ni odgovoren da za nedavne spremembe, saj da jih ESS takrat ni ne obravnaval ne potrdil.
SDS nemudoma z novim zakonskim predlogom za odpravo novosti pri evidentiranju
Nemudoma za tem, ko je državni zbor na izredni seji sklenil, da je predlog sprememb zakona o evidentiranju delovnega časa, ki so ga s ciljem črtanja nedavno uveljavljenih novosti vložili v SDS, neprimeren za nadaljnjo obravnavo, so v največji opozicijski poslanski skupini predlog vložili znova.
Ker v poslanski skupini SDS »še vedno verjamejo, da sedanja vlada zna in zmore bolje«, so tako predlog sprememb zakona o »spornem štempljanju« spet vložili v parlamentarni postopek in s tem »predsedniku vlade dali še eno možnost, da izpolni obljubo«, ki jo je dal gospodarstvenikom minuli teden na Vrhu gospodarstva.
Po vnovični vložitvi zakonskega predloga bodo lahko poslanci razpravo ponovili.
