V naši državi poteka najobsežnejša kurikularna prenova v zadnjih dvajsetih letih. Prenavlja se več kot 400 učnih načrtov in katalogov znanj, pri tem sodeluje več kot 900 strokovnjakov. Da se pri prenovi zaradi neskladnosti načina dela članov predmetne kurikularne komisije (PKK) močno zatika, je slišati že dalj časa, naraščajoče konflikte med njimi pa je konec minulega tedna nakazal odstop kar šestih članic in članov PKK za šport in športno vzgojo.
Kot so pojasnili, so Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) v svoji odstopni izjavi vnovič opozorili, da so predlagani učni načrti v trenutni obliki strokovno popolnoma neustrezni ter da pomenijo velik korak nazaj od trenutno veljavnih učnih načrtov, in sicer z vidika organiziranosti, jasnosti in zahtevnosti.
Kot je poudaril prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, so standardi v predlogih učnih načrtov zapisani tako, da si lahko vsak učitelj po svoje predstavlja, kaj naj bi otrok ob koncu posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja znal: »To pomeni, da bodo učitelji za isti standard ocenjevali različne vsebine, pri različnih učiteljih bodo za isto raven znanja veljali različni standardi, ocene iste ravni prikazanega znanja pa bodo pri različnih učiteljih različne. Hkrati si bodo standarde različno tolmačili tudi starši, kar bo še povečalo pritiske na učitelje in staršem omogočilo izsiljevanje za čim boljšo oceno.«
Nešportni učni načrt za šport
Člani, ki so odstopili, se po besedah dr. Starca ne strinjajo z argumentacijo svetovalk ZRSŠ, da so standardi v predlogu učnih načrtov zapisani splošno in nedoločno zato, da učiteljem omogočajo avtonomijo pri poučevanju. »Opozarjamo, da je učni načrt dokument, v katerem mora biti zaradi načela pravičnosti jasno opredeljeno, kaj naj otroci in mladostniki v določenem obdobju šolanja znajo, avtonomija učitelja pa ni v izbiri tega, kaj naj otroci in mladostniki znajo, ampak v izbiri tega, na kakšen način jih bo to naučil.«
»Zadeva je tako zbanalizirana, da v trenutnem predlogu učnega načrta najdemo standard »učenec sliši ritem« ali cilj »učenec pravilno diha« in podobno. Se pravi, učenci, ki dihajo in slišijo, bodo lahko ocenjeni s petico, ker so dosegli standard. V posmeh stroki je, da bodo učenci lahko ocenjeni denimo iz tega, da slišijo ritem, ali da bodo dobili oceno iz igre gnilo jajce, saj elementarne igre po novem niso več sredstvo za učenje športnih iger, ampak so samostojna vsebina,« je kritičen sogovornik.
Starc meni, »da je ZRSŠ hudo in neodgovorno strokovno napako naredil že konec marca, ko je iz komisije izločil prof. dr. Marjeto Kovač, ker ni želela podpisati pogodbe o honorarju, saj se je temu predhodno odpovedala«. Kolegica je največja strokovnjakinja na področju učnih načrtov za šport in športno vzgojo ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše, je sogovornik utemeljil svoje mnenje.
Starc je še poudaril, da je priprava tako pomembnih dokumentov, kot so učni načrti, zelo odgovorno delo. To po eni strani zahteva, da ga pripravljajo za to najbolje usposobljeni strokovnjaki, je dejal, po drugi strani pa morajo pri tem sestavljalci v največji meri upoštevati najnovejša znanstvena spoznanja, strokovne standarde posameznega področja in ustrezno terminologijo ter obenem predvideti vpliv pouka pri posameznem predmetu na razvoj otrok in mladine v prihodnosti. »Učni načrti se namreč pripravljajo za naslednjih deset do dvajset let in se jih ne spreminja le zato, ker se je pojavila priložnost za to – obstajati morajo utemeljene potrebe,« je bil jasen profesor.
Utišani in preglasovani
Starc je spomnil tudi na to, da je bila dosedanja vsebinska razprava o organiziranosti, ciljih in standardih ves čas dela komisije zelo okrnjena: »Člani komisije, ki prihajajo z univerz, pol leta sploh niso bili vabljeni na sestanke komisije. Tako so utišali njihove argumente. Kritične pripombe članov komisije iz osnovnih in srednjih šol pa so svetovalke ZRSŠ praviloma označevale za nekonstruktivne, ker se niso skladale z njihovim pogledom na ta dokument. Tako je bila strokovna diskusija povsem ohromljena, učni načrti pa se znotraj skupine zdaj sprejemajo s preglasovanjem, kar je vsebinsko, postopkovno, sploh pa strokovno povsem nesprejemljivo.«
Kot je poudaril sogovornik, so na zadnjem srečanju na daljavo minuli teden svetovalke ZRSŠ pod vodstvom višje svetovalke in predsednice komisije Špele Bergoč namesto razprave o ustreznosti predlogov učnih načrtov za drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje ter gimnazije od članov komisije zahtevale, da se do omenjenih predlogov opredelijo kar prek spletne ankete. »Ta naj bi bila podlaga za potrditev ustreznosti organiziranosti učnih načrtov ter dikcije določenih ciljev in standardov, kakršna koli razprava pa je bila onemogočena, saj je Bergočeva povedala, da za razpravo ni časa. Dejala je, da je imela komisija za to že leto dni časa in da morajo biti do konca oktobra učni načrti vneseni v spletno aplikacijo,« je povedal Starc.
Kot je dodal, so skupaj s članicama s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem ter učitelji, ki se niso strinjali z nestrokovnim delom, že v prvi polovici letošnjega leta samoiniciativno izdelali alternativne učne načrte za vse ravni šolanja, ki so jih uskladili tudi z vsemi strokovnjaki na posameznih področjih.
»Ti izvedbeni učni načrti bodo v posmeh dokumentu, ki nastaja na ZRSŠ. Objavljeni bodo javno in na voljo učiteljem, vse tri fakultete pa smo se tudi strinjale, da bodočih učiteljev ne bomo izobraževali v skladu z učnimi načrti, ki nastajajo na ZRSŠ, saj so v nasprotju s stroko,« je še poudaril Gregor Starc.
