Za nakup monopolista na slovenskem trgu športnih stav naj bi se po neuradnih informacijah zanimal mednarodni igralniški gigant Entain, ki kotira na londonski borzi in ima v lasti blagovne znamke, kot sta Bwin in Sporting Bet, ter še tri češke družbe, sklad Emma Capital, sklad KKCG in češko-slovaška družba J&T. Poleg tega naj bi se nedavno za nakup Športne loterije pojavil nov interesent, romunska družba Superbet. Morebitni novi kupci so podjetja iz branže.
Koliko ponujajo lastnikom Športne loterije – po 20-odstotni delež imajo Smučarska zveza Slovenije (SZS), Olimpijski komite Slovenije (OKS), Pošta Slovenije in Loterija Slovenije, Nogometna zveza Slovenija (NZS) pa 17-odstotnega – uradno ni znano. Neuradno naj bi bili ponudniki za nakup vseh delnic podjetja ponujali okoli 50 milijonov evrov.
Posledice za slovenski šport?
Trije lastniki, OKS, NZS in SZS, ki imajo skupno večinski delež v podjetju, naj bi bili prodaji naklonjeni. A eno ključnih vprašanj, ki razburjajo javnost, je, kaj bi prodaja Športne loterije, ki je preko koncesijske dajatve pomemben vir financiranja slovenskega športa, pomenila za slovenski šport. »Lastništvo Športne loterije ne vpliva na sredstva, ki se s tega naslova namenjajo za podporo športu. Koncesijska dajatev je namreč določena z zakonom o igrah na srečo in koncesijsko pogodbo ter ni odvisna od lastništva pri koncesionarju,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki ga vodi Matjaž Han. Slednji zadržkov pri prodaji ne vidi.
Predsednik sveta Fundacije za šport Branko Zorman, ki je v preteklosti zagovarjal liberalizacijo, danes pa prodaji ostro nasprotuje, meni, da bi ne glede na zakonsko določene koncesijske dajatve novi lastniki na višino dajatev lahko vplivali z bolj agresivno prodajno politiko. Na primer s povečevanjem izplačil in dobitkov, ki bi zmanjšali osnovo za obračun koncesijske dajatve. »Višja izplačila bi vplivala na nižjo osnovo za obračun koncesijske dajatve, ampak hkrati bi to pomenilo manjši dobiček podjetja. To je varovalka,« pa mu odgovarja direktor Športne loterije Luka Steiner.
Steiner je sicer v dosedanjih izjavah nakazal, da Športna loterija ne bo mogla večno uživati monopolnega položaja. Slovenija je namreč ena zadnjih držav v EU, kjer trg športnih stav ni liberaliziran. Če bi s prodajo podjetja odlašali, bi se tako lahko zgodilo, da bi delničarji naposled za delnice iztržili bistveno manj, kot računajo danes. Tudi v družbi A. T. Kearney ugotavljajo, da se športne loterije, ki so v Evropi v državni lasti, po odprtju trgov pogosto znajdejo v težavah, saj težko konkurirajo marketingu, uporabniški izkušnji in produktom, ki jih ponujajo njihovi mednarodni tekmeci. »Loterije v državni lasti bi se morale na prihajajočo liberalizacijo pripraviti tako, da bi resno razmislile o strateškem partnerstvu,« svetujejo v družbi.
A na vprašanje, ali in kako bodo sploh spremenili zakonodajo na tem področju, na pristojnem ministrstvu za finance doslej niso podali konkretnega odgovora. »Na ministrstvu za finance se zavedamo, da bo ureditev področja prirejanja iger na srečo v Sloveniji, ki z nekaterimi spremembami velja že od leta 1995, v določenem delu treba spremeniti in prilagoditi trendom v igralniški industriji. V prihodnje tako ob predhodni javni razpravi ne izključujemo priprave ciljnih sprememb področne zakonodaje, vendar v tem trenutku o konkretni časovnici ali rešitvah ne moremo govoriti,« so dejali za Mladino. Na ministrstvu za finance imajo zadnjo besedo tudi pri prodaji Športne loterije, saj morajo lastniki v skladu z zakonom pred prodajo pridobiti njihovo soglasje. Če ministrstvo odloči, da s prodajo ne soglaša, lastniki svojih deležev ne smejo prodati. Vprašanja, ali bodo podprli prodajo Športne loterije, na ministrstvu prav tako ne komentirajo.
In širši družbeni vpliv prodaje?
V Loteriji Slovenije, kjer so zavezujočo ponudbo za prodajo njihovega deleža Športne loterije prejeli konec minulega tedna, so medtem opozorili tudi na širši družbeni vpliv te dejavnosti, denimo na vpliv na javno zdravje zaradi zasvojenosti. Predsednica uprave Romana Girandon je zato prepričana, da bi morali v primeru prodaje enako natančno kot ponujeno ceno ocenjevati tudi sposobnost in družbeno odgovorna ravnanja (na primer preprečevanje zasvojenosti in financiranje javnega dobrega) ponudnikov.
Na negativne družbene učinke športnih stav opozarjajo tudi v programu za ozaveščanje in odpravljanje negativnih posledic igranja iger na srečo Mladi hazarder. Marjan Ornik, vodja zavoda Etnika, ki je nosilec tega programa, nam je povedal, da sta bili pri nas leta 2008 in 2010 na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije izvedeni dve večji raziskavi, ki sta pokazali, da ima pri nas težave zaradi iger na srečo okoli dva odstotka prebivalcev, od tega je bila pri četrtini prepoznana zasvojenost, dodatnih osem odstotkov ljudi pa je bilo v tako imenovanem območju tveganja. »Če to primerjamo s stanjem drugod v Evropi, je bila ta problematika pri nas nekoliko nadpovprečno razširjena,« je dejal.
