Digitalne politike so izziv in priložnost za vse družbene skupine. Digitalna preobrazba vpliva na skoraj vsa področja človekovega življenja – od dela, komunikacije in učenja do gospodarstva, kulture, izobraževanja, zdravja, varnosti in okolja. To je z ustanovitvijo posebnega resorja v prejšnjem mandatu sporočila že tretja Janševa vlada, ki je takrat ustoličila Borisa Andrijaniča, ki smo si ga nato zapomnili predvsem po zgrešenih digitalnih bonih. Pričakovanj z začetka mandata ni izpolnila niti njegova naslednica Emilija Stojmenova Duh, ki je prejšnji mesec odstopila obremenjena s slabo izpeljanim nakupom 13.000 računalnikov in afero Modre luči.
Ukiniti resor …
V Sloveniji skratka nimamo sreče z ministri, ki naj bi skrbeli za digitalizacijo države, pri čemer se poraja vprašanje, ali torej takšen poseben resor sploh potrebujemo. »Ministrstvo bi bilo najbolje ukiniti, saj je do sedaj prispevalo samo k hipertrofiji organov javne uprave in ministrstev ter vse večji entropiji in finančni nevzdržnosti celotnega sistema. Osrednji sklop aktivnosti je bil prevzet od nekdanjega direktorata za informacijsko družbo, ki je do leta 2015 deloval v okviru ministrstva za izobraževanje in šolstvo, nato pa v okviru resorja za javno upravo. Ta edini smiselni del naj se vrne tja, kjer je nekoč že bil,« je jasen strokovnjak s področja uprave dr. Mirko Vintar.
Sogovornik je pri tem dodal, da je omenjeni direktorat v preteklosti z nekajkrat manj stroški in sodelavci opravljal vse to, kar je koristnega v več kot dveh letih svojega delovanja naredilo to ministrstvo. »Edini omembe vreden rezultat tega ministrstva je namreč lani sprejeta strategija Digitalna Slovenija 2030, ki je nastala po usmeritvah Bruslja, a tako kot njene predhodnice žal že tudi končala pozabljena v predalu. O razvpitem, dejansko škandaloznem in povsem nepremišljenem in razsipnem nakupu 13.000 računalnikov nima več smisla razpravljati. Drug tak velik, drag, povsem zgrešen, dvajset let prepozen projekt, ki bo šel bolj po tihem v pozabo, pa je ustanovitev 220 digitalnih točk, ki se postopoma že tudi ukinjajo.«
… ne ukiniti resorja
Dr. Mitja Dečman, prav tako z ljubljanske fakultete za upravo, medtem meni, da je poseben resor potreben. »Digitalna preobrazba je ena ključnih usmeritev moderne družbe v skladu z digitalnim, trajnostnim in zelenim prehodom. Vendar mora imeti ministrstvo večjo, povezovalno vlogo, saj izziv ni v tehnologiji, temveč v povezovanju institucij in sodelovanju. Bivši Center vlade za informatiko je imel na primer tako ustrezno pozicijo.« Dečman je ob tem poudaril, da je bilo v aktualnem mandatu marsikaj dobro zastavljeno, pri čemer je naštel usposabljanje in izobraževanje odraslih, nove e-storitve na portalu eUprava in državni portal za podjetnike SPOT.
Ob tem pa je opozoril, da bi stvari morale potekati hitreje. »Izzivi, s katerimi se srečuje Slovenija, so veliki, predvsem pa taki, da jih ne moremo rešiti v kratkem času, niti ne izolirano, prek zgolj enega ministrstva. Digitalne kompetence prebivalcev, kjer smo pod povprečjem EU, je treba zviševati hitreje. Prav tako je treba pospešiti uvajanje računalništva v osnovne šole, saj so nas prehitele mnoge 'vzhodne' države. Izboljšati je treba tudi vključevanje malih in srednjih podjetij v digitalno preobrazbo ter sodelovanje z nevladniki in prebivalci.« Da splošni napredek in učinki na področju digitalne preobrazbe Slovenije še niso doseženi, med drugim kaže raziskava Slovenia 2024 Digital Decade Country Report.
Novemu ministru ostalo malo časa
Vodenje ministrstva za digitalno preobrazbo je po odstopu Emilije Stojmenove Duh sicer začasno, za največ tri mesece, prevzel finančni minister Klemen Boštjančič. Premier Robert Golob je namreč dejal, da kandidati za novega ministra, preden bi lahko prevzeli funkcijo, potrebujejo nekaj več časa. O novem imenu naj bi Golob odločil prihodnji mesec. Med možnimi imeni se po poročanju Dela omenja generalno sekretarko na ministrstvu za digitalno preobrazbo Ksenijo Klampfer, prav tako Jureta Lebna in nekdanjega ministra za javno upravo Boštjana Koritnika.
Kaj sploh še lahko naredi novi minister leto in pol pred koncem mandata? »Glede na do sedaj izkazano popolno odsotnost volje, poguma in idej te vlade za kakršne koli reforme je že vnaprej jasno, da novi minister, kdor koli že bo, ne bo naredil ničesar,« je bil neposreden Vintar. Dečman je bil bolj optimističen: »Strategije in akcijski načrti so postavljeni, mnogi projekti začeti, a se marsikje zatika. Pregled stanja, tudi poročila EU, že kaže, kje je potrebno takojšnje ukrepanje. Potrebujemo močno in odločno vodenje, ki bo premaknilo stvari v višjo prestavo in naredilo napredek. Cilji so jasni, obljube – tudi do EU – znane. V letu in pol je možnosti veliko.«
