Pred dobrim letom dni so na zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku odprli največjo sončno elektrarno pri nas, 6748 sončnih modulov pa na leto proizvede več kot tri gigavatne ure električne energije, kar zadostuje za letne potrebe po električni energiji za okoli 800 povprečnih slovenskih gospodinjstev. Na tak način so v Hrastniku ustvarili točko energetskega pravičnega prehoda in poskrbeli za to, da se energetika v Zasavje vrača v zeleni obliki. Izzivi, ki pri zagotavljanju obnovljivih virov energije v prihodnje čakajo Slovenijo, gospodarstvo, lokalne skupnosti in še zlasti posameznike, so veliki.
Ena od osrednjih tem v Celju
O zelenem prehodu smo lahko veliko slišali tudi na letošnjem Mednarodnem sejmu obrti in podjetništva v Celju, kjer je veliko razstavljalcev ponujalo tudi sončne panele. Sončna energija je več kot očitno tista, na katero stavimo tudi pri nas. Kot je na eni od okroglih miz, kjer so govorili o energetiki kot obnovljivem viru energije, poudaril tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, se povsod po Evropi, tudi v Sloveniji, soočamo z globalnimi spremembami, ki od vseh terjajo hitro in odločno ukrepanje. »Zato si prizadevamo za elektrifikacijo energetskih virov in politiko, ki bo omogočala povečanje zmogljivosti proizvodnje sončnih elektrarn,« je dejal minister. Dejstvo je namreč, da je trenutno veliko prošenj za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn pri nas zavrnjenih, saj distribucijsko omrežje na določenih območjih dodatnih priključitev ne zmore. »Zato pospešujemo obseg vlaganj predvsem v nizkonapetostno distribucijsko omrežje,« je pojasnil minister Kumer. Težav se zaveda tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han: »Vem, da imajo ljudje težave, ker si želijo na svoje strehe inštalirati sončne panele, pa ne morejo dobiti soglasja. Tudi sam sem ga iskal, pa ga nisem dobil.« Kot je še pripomnil, bi vlada morala prek nadzornikov energetskih družb spodbuditi vlaganje v to področje. »Težava je, da se v času covida omrežnina ni plačevala, posledično pa je za večje investicije zmanjkalo denarja,« meni Han.
Ambiciozni cilji iz Bruslja
Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji za obdobje do leta 2032 predvideva dobrih 3,5 milijarde evrov investicij v omrežje, od tega 1,36 milijarde evrov v nizkonapetostno omrežje. Minister Kumer je nedavno za STA dejal, da bo za razogljičenje treba narediti korenit premik glede rabe obnovljivih virov, ob tem pa ne pozabiti na jedrsko energijo, ki je varen in stabilen vir. Kot je poudaril Erik Potočar, vodja sektorja za učinkovito rabo energije na ministrstvu za naravne vire in prostor, se na področju fotovoltaike veliko dogaja. »Doslej je bilo sprejetih več direktiv na področju obnovljivih virov energije, nekaj jih še bo. Poslanci evropskega parlamenta so že podprli predlog posodobljene direktive, v skladu s katero naj bi se delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 v EU povečal na 42,5 odstotka, države članice pa morajo stremeti k temu, da bi dosegle cilj pri 45 odstotkih,« je na sejmu poudaril Potočar. In dodal, da smo prve korake na področju rabe sončne in tudi vetrne energije že naredili, poplave pa so vse skupaj spet nekoliko zaustavile. »Zakon o energetski politiki se še sprejema. Trenutno se oblikujejo ukrepi glede prenove stavb pa tudi pravilnik o učinkoviti rabi energije na področju fotovoltaike, ki se bo nameščala na novo, za umeščanje bodo določena tudi prednostna območja. Problem ostaja energetska revščina. Veliko sprememb čaka novogradnje in rekonstrukcije, saj bodo morale imeti vse stavbe s streho z več kot tisoč kvadratnimi metri veliko površino obvezno nameščene fotovoltaične naprave, pri obstoječih bo spodnja meja pri 1700 kvadratnih metrih. A so tudi tu predvidene izjeme,« je še povedal Potočar. Določbe zakona o energetski politiki bodo veljale tako za energetiko, in sicer oskrbo z električno energijo, plini, toploto iz distribucijskih sistemov, kot tudi za spodbujanje rabe in učinkovito rabo obnovljivih virov energije. »Zagotovo se bodo fosilna goriva prenehala sofinancirati, na drugi strani pa bo na voljo več sredstev in različnih virov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov,« je spomnil Potočar.
V Nemčiji v preteklosti podobne težave kot pri nas
Jan Bohinec, vodja službe za analizo trgov in portfelja v podjetju Gen-I, je spregovoril o cenah sončne energije, ki so ta čas na trgu zelo ugodne. V prihodnje bodo gotovo variirale, odvisno tudi od tega, kako mrzle bodo zime. Hkrati je spomnil, da se trenutno spet povečuje uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki pa naj bi ga v Evropi, tudi pri nas, v prihodnje koristili vedno manj. Bo pa plina na trgu to zimo zagotovo dovolj, četudi bi bila zima mrzla. »Projekcije v Evropi sicer kažejo, da naj bi se predvsem solarne kapacitete v bodoče močno povečale, tudi za deset milijonov kilovatnih ur moči v prihodnjih dveh letih, medtem ko smo pri vetru bolj omejeni,« je dejal Bohinec. Jurij Klančnik, direktor področja za obratovanje v Elesu, pa je spomnil, da so se solarni viri v zadnjem desetletju povečali za četrtino, pretoki moči pa so, tako kot tudi v Nemčiji, zelo različni. Kar je odvisno tudi od vremena. Odstopanja pa se z leti povečujejo. Na vprašanje, koliko slovensko elektroomrežje še lahko prenese, Klančnik odgovarja: »Kar se tiče obremenitev prenosnega omrežja, je številka kar visoka in lahko zgradimo še precej obnovljivih virov, omrežje bo to brez težav preneslo. Bomo pa na drugi strani morali vlagati v sistemske rešitve. Zagotovo prenosno omrežje še prenese nekaj tisoč megavatov v prihodnjih letih.« Dejal je tudi, da se je Nemčija soočala s povsem enakimi težavami, različnimi pretoki moči in drugimi, kot čakajo nas.
