Tik pred koncem minulega leta je Eko sklad objavil težko pričakovani javni poziv za subvencije za vgradnjo sončnih elektrarn v vrednosti 10 milijonov evrov. »Poziv je še odprt, doslej smo prejeli 1939 vlog,« nam je povedala direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.
Tokratni poziv sicer prinaša kar nekaj novosti. Višina subvencije za sončne elektrarne znaša 50 evrov za kilovat inštalirane nazivne električne moči (vendar ne več kot 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe), kar je več kot trikrat manj kot pri prejšnjem javnem pozivu, ko so investitorji za kilovat nazivne moči prejeli 180 evrov. Razloga za to sta po navedbah direktorice Eko sklada dva: prvič dejstvo, da se investicija v sončno elektrarno danes zaradi visokih cen elektrike povrne prej, drugi razlog pa je manj razpoložljivih sredstev in zelo veliko povpraševanja.
Po drugi strani tokratni poziv prvič omogoča spodbude tudi za sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom, za katere lahko prosilci pridobijo 500 evrov za kilovat inštalirane nazivne moči (vendar prav tako ne več kot 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe). In kolikšno je zanimanje za subvencije za elektrarne s hranilniki? Na Eko skladu ocenjujejo, da ga je zelo malo, vendar dodajajo, da teh vlog še ne obdelujejo. »Še vedno se ukvarjamo s prejšnjim pozivom, pri katerem smo na približno tretjini od vseh prejetih 9857 vlog,« pravi direktorica sklada.
Še ena novost tokratnega poziva je, da je namenjen že izvedenim naložbam, kar pomeni, da morajo naprave ob oddaji vloge že delovati. »Prej je šlo za nove naložbe, ki še niso bile zaključene, pri novem javnem razpisu pa gre za že izvedene naložbe. Razlog je v tem, da se tako administrativni postopek na naši strani skrajša, kar je nujno zaradi ogromnega števila vlog,« pojasnjuje naša sogovornica. Spodbude bodo tako tokrat dodelili za naložbe, ki so jih investitorji izvedli od vključno 1. marca lani naprej oziroma od zaprtja prejšnjega javnega poziva.
Se hranilniki splačajo?
Je glede na višje subvencije za sončne elektrarne s hranilniki bolj smiselna investicija v tovrstno napravo? Neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič pravi, da sončne elektrarne s hranilniki in brez njih niso neposredno primerljive. Med drugim je izpostavil vidik zanesljivosti oskrbe. »Sem absoluten zagovornik hranilnikov. Sončna elektrarna s hranilnikom je nekakšna nadgradnja običajne sončne elektrarne. Omogoča nam samostojno delovanje objekta – tudi v primerih, kakršni so se zgodili ob nedavnem sneženju, ko je zaradi pretrganih žic na omrežju več tisoč gospodinjstev ostalo brez elektrike,« pojasnjuje Valenčič.
Drugo vprašanje pa je, ali se sončne elektrarne s hranilniki trenutno finančno splačajo. »Po trenutni shemi samooskrbe, ko lahko dnevne viške elektrike brezplačno uporabljamo ponoči, poletne viške pa pozimi, hranilniki niso ekonomsko upravičeni,« je jasen Valenčič. Trenutno shemo samooskrbe, ki omogoča takšno prenašanje viškov, bodo po njegovih besedah lahko uporabljali vsi, ki bodo še letos do konca leta pridobili soglasje distributerja za priklop sončne elektrarne. »Ko bo začela veljati izključno nova shema samooskrbe, možnosti prenašanja poletnih viškov v zimo ne bo več, ampak bo inventura oziroma obračun porabljene in oddane elektrike izveden vsak mesec. Viškov ne bo več mogoče prenašati, jih pa bo mogoče prodati. Poleg tega bo treba omrežnino plačati za vso elektriko, ki jo uporabnik prevzame iz omrežja,« je razložil Valenčič.
Pri novi shemi bo torej ključno, da se čim več doma proizvedene elektrike doma tudi porabi (ne pa odda v omrežje). »Z novo shemo bo nastopila povsem druga ekonomika investicije v sončne elektrarne in hranilnike. Kakšna bo, še ni povsem jasno. Kolikor vem, še vedno, na primer, ni znano, po kakšni ceni se bodo odkupovali viški in kolikšna bo cena omrežnine,« pravi Valenčič in dodaja, da je zato težko oceniti, ali se bo z novo shemo investicija v elektrarne s hranilniki v finančnem smislu splačala že takoj.
Koliko stane elektrarna
s hranilnikom?
Samooskrbna sončna elektrarna z nazivno močjo 10 kilovatov in letno proizvodnjo 11 megavatnih ur po ocenah Matjaža Valenčiča stane okoli 12.000 evrov, litij-ionski hranilnik s kapaciteto 13,5 kilovatne ure pa okoli 9000 evrov. Za investicijo v takšno elektrarno je tako skupaj s hranilnikom treba odšteti okoli 21.000 evrov. Hranilnik torej skoraj podvoji vrednost takšne investicije. »Od Eko sklada bi lahko za to pridobili 500 evrov subvencije za kilovat, torej skupno 5000 evrov, kar je ogromno. A treba je opozoriti, da je trenutni javni poziv Eko sklada namenjen že izvedenim naložbam. Kdor sončno elektrarno danes šele načrtuje in bo investicijo izvedel čez pol leta, bo morda ostal brez subvencije, če bo do takrat zmanjkalo denarja iz tega poziva,« je poudaril sogovornik.
