»Šolo dobesedno zapuščajo razum in razumniki: učitelji odhajajo, obolevajo za krajša in daljša obdobja, novega kadra ni. Tisti, ki vztrajajo, so svetla točka predanosti pedagoškemu poklicu, dokler še teh ne odnesejo prekomerne obremenitve. Dejstvo je, da smo kranjskemu primeru vsi zelo blizu. Situacija je vse težja, resnično iz dneva v dan gasimo premnoge konflikte med učenci in ne glede na količino preventivnih vsebin za zagotavljanje varnega učnega okolja doživljamo velik porast nespoštljivega vedenja.« To je le nekaj odzivov več kot sedemsto osnovnošolskih ravnateljev, učiteljev, svetovalnih delavcev in drugih zaposlenih v šolstvu na skrb zbujajoče dogajanje v šolskem prostoru.
Združeni v Iniciativo za zdrave odnose v šolah so sredi novembra na ministrstvo za zdravje (MZ), ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) ter na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovili odprto pismo, v katerem so opozorili na povečanje duševnih stisk v šolstvu tako pri otrocih kot pri učiteljih.
V pismu so poudarili, da kot pedagogi opravljajo delo, ki močno presega njihovo stroko, in pojasnili nujno potrebo po okrepitvi svetovalnih služb ter psihoterapevtski in psihološki podpori pedagoških delavcev s supervizijo. Na MVI so se na pismo odzvali s pojasnilom, da razumejo stisko strokovnih delavcev v šolstvu in so zaradi porasta duševnih stisk otrok in mladostnikov že med epidemijo covida-19 in po njej v šolah povečali število svetovalnih delavcev. V tem obdobju se je dodatno zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev, za kar ministrstvo na letni ravni zagotavlja okoli osem milijonov evrov sredstev, so poudarili na MVI in dodali, da se je to izkazalo za koristno izboljšavo.
Smernice iz prejšnjega tisočletja
»V zadnjih letih je postalo jasno tudi to, da resnično primanjkuje kadra za reševanje izzivov s področja duševnega zdravja, nasilja in posebnih potreb. S tem razlogom smo razpisali štipendije za drugostopenjski študij specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedije in surdopedagogike, inkluzije v vzgoji in izobraževanju, inkluzivne pedagogike in socialne pedagogike. V lanskem letu smo po mnogih letih ponovno uvedli tudi klasično pripravništvo v vzgoji in izobraževanju in dodelili 235 pripravniških mest. Razpis za opravljanje pripravništva v šolskem letu 2023/24 je imel na voljo 250 pripravniških mest,« so sporočili na MVI. Dodali so, da je bilo v lanskem šolskem letu objavljenih 188 programov, ki obravnavajo področje duševnega zdravja, nasilja in posebnih potreb, za letošnje šolsko leto pa je izbranih 571 tovrstnih in podobnih programov.
»Poleg ukrepov, ki naslavljajo kadrovsko stisko, naše aktivnosti naslavljajo tudi zmanjševanje administrativnega dela šolske svetovalne službe. Ena od teh je prenova programskih smernic za svetovalno službo v vrtcu, v osnovni in srednji šoli, ki se niso spreminjale od sprejetja na strokovnem svetu za splošno izobraževanje leta 1999. Smernice so konceptualno in sodobno zasnovan dokument, vendar pa družbene spremembe in časovno daljše obdobje narekujejo strokovni pregled in posodobitev v skladu z novejšimi teoretičnimi spoznanji o svetovalnem delu v vrtcih in šolah,« menijo na MVI.
Sodelovanje z zdravstvenimi institucijami
Na MVI so med drugim spomnili na projekt Varno in spodbudno učno okolje, ki ga že vrsto let izvaja Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) in s pomočjo katerega širše naslavljajo omenjene težave iz odprtega pisma. V lanskem šolskem letu so s seminarji dosegli več kot 8722 pedagoških delavcev, v sodelovanju z ZRSŠ pa na MVI pripravljajo tudi projekt, pri katerem bodo iz mreže obstoječih svetovalnih delavcev usposobili in doizobrazili kader, ki bo izvajal supervizijo za svetovalne delavce.
»Ravnatelj kot pedagoški vodja je tisti, ki najbolje pozna svoj kolektiv, in je tako v določeni situaciji pristojen in ustrezno usposobljen, da glede na posamezne situacije in lokalne kontekste skupaj s svojimi strokovnimi delavci presodi, katere podporne oblike so v danih okoliščinah najprimernejše. Če izzivi presegajo znanje in sposobnosti pedagoškega kadra, ker so zdravstvene narave, pa bo treba opolnomočiti zdravstvene institucije, ki so za to pristojne in usposobljene,« menijo na MVI, kjer v novem ciklu financiranja iz fondov evropske kohezijske politike načrtujejo tudi projekt, v okviru katerega bodo vzgojno-izobraževalni zavodi lahko izbirali med različnimi, z dokazi podprtimi in učinkovitimi programi profesionalnega usposabljanja s področja zagotavljanja vključujočega, varnega in spodbudnega učnega okolja.
V Iniciativi za zdrave odnose v šolah se na odgovor šolskega ministrstva še niso odzvali, na odgovor ministrstva za zdravje in ministrstva za delo pa še čakajo.
