Po letošnji objavi analiz rezultatov nacionalnega preverjanja znanja v osnovnih šolah se je ponovno odprlo vprašanje pomena preverjanja in njegove uporabnosti. Državni izpitni center je sporočil, da so v šestem razredu učenci pri preizkusu iz slovenščine v povprečju dosegli 50,5 odstotka možnih točk, pri matematiki pa 48,9 odstotka. Povprečni dosežek učencev šestega razreda, ki so opravljali preizkus iz angleščine, je 34,5 od 50 možnih točk (68,7 odstotka), pri nemščini pa so učenci dosegli v povprečju 33,8 od 52 možnih točk (65 odstotkov), so sporočili iz državnega izpitnega centra.
Na nacionalno mešanih območjih so pri italijanščini učenci v povprečju dosegli 20,9 od 40 možnih točk, kar je 52 odstotkov maksimalnega uspeha, pri madžarščini pa 22,2 od 40 možnih točk oziroma 55,5 odstotka vseh.
Napovedane spremembe
V devetem razredu so učenci pri slovenščini dosegli 59,9 odstotka, pri matematiki pa 44,4 odstotka možnih točk. Na narodno mešanih območjih je povprečni dosežek pri italijanščini znašal 32,3 od 60 možnih točk (53,8 odstotka), pri madžarščini pa 28,3 od 60 možnih točk (47,1 odstotka). Pri angleščini so učenci devetih razredov povprečno dosegli 29,4 od 50 možnih točk (58,9 odstotka), so med drugim sporočile pristojne službe.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so sicer letos napovedali, da bodo z novelo področnega zakona nacionalno preverjanje znanja (NPZ) uvedli tudi v tretjem razredu. Argument za to je pridobivanje dodatnih informacij o kakovosti znanja po zaključenih prvih treh razredih osnovne šole.
Nekateri šolniki pa so – tudi na podlagi dosedanjega poskusnega uvajanja preverjanj – do te ideje zadržani. »Na naši šoli nismo naklonjeni NPZ v tretjem razredu,« je povedala mag. Tanja Grünfeld, ravnateljica osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani. »V času poskusnega uvajanja smo z eno generacijo preverjanje izpeljali in se v nadaljevanju odločili, da se za poskusno preverjanje znanja ne bomo več prijavljali. NPZ spremlja preveč birokratskega dela, ki je po našem mnenju nepotrebno,« je ocenila.
Ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja Peter Pirc pravi, da so rezultati NPZ smiselni le, če je na tej podlagi mogoče izboljšati delo na šoli in se osredotočiti na primanjkljaje, pod pogojem, da se učenci lotijo reševanja zavzeto in motivirano. »Žal pa to dvoje manjka že v tretjem razredu, še bolj pa v šestem in devetem razredu. Otroci vedo, da se rezultati ne upoštevajo kot merilo uspeha, in se jim velikokrat ne ljubi nalog niti prebrati, kaj šele reševati. Na vse to opozarjamo že nekaj let, vendar se nič ne premakne.« Po mnenju sogovornika bi bilo treba pomen NPZ okrepiti, bodisi z oceno v redovalnici bodisi kot merilo za vpis na srednje šole z omejitvijo vpisa.
Ponekod dobre izkušnje
Tudi ravnateljica Karmen Cunder z osnovne šole 8 talcev v Logatcu v nacionalnem preverjanju znanja ne vidi »dodane vrednosti«. »Že pred časom smo opozarjali, da rezultati NPZ niso 'skladni' z vložkom. Ogromno sredstev in časa je porabljenega za nekaj, kar nima končnega rezultata. Ko smo nazadnje ravnatelji sedeli pri nekdanji ministrici Maji Makovec Brenčič, smo predlagali ukinitev NPZ. Končni rezultat naših pogovorov in predlogov pa je bil očitno popolnoma drugačen – obvezno preverjanje se uvaja še v tretji razred,« ugotavlja Karmen Cunder.
Sama opozarja, da so šole vse bolj obremenjene z dodatnimi nalogami, dodatnimi predmeti in dodatnimi preverjanji. »Nihče pa ne pomisli, da potrebujemo mir, red in zmanjšanje obsega vseh dodatnih obremenitev. Če bi bili rezultati NPZ res pomembni in bi vplivali tako na prenovo učnih načrtov kot tudi na celotno idejo prenove osnovne šole, bi se z načrtom strinjala. Na žalost pa vsega tega ne vidim,« je razočarana.
Na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem pa imajo z nacionalnim preverjanjem vendarle drugačno izkušnjo. »V šoli se v sodelovanju s strokovnim timom vsako leto odločimo za izvedbo NPZ v tretjem razredu,« je sporočila ravnateljica Valentina Gerjevič. »Poskusno preverjanje v tretjem razredu poteka pri matematiki in slovenščini skladno z rokovnikom in navodili državnega izpitnega centra. Namen je preveriti usvojeno bralno in matematično pismenost in rezultate primerjati s pričakovanji za določeno starostno stopnjo učencev. Rezultati preverjanja pa so povratna informacija o doseženem znanju vsem deležnikom – učencem, staršem, učiteljem in ravnateljem. Obenem gre zagotovo tudi za povratno informacijo sistemu na nacionalni ravni – predvsem o tem, kako uspešni smo pri doseganju z učnimi načrti določenih ciljev in standardov znanja,« je prepričana.
