V okviru zavoda za šolstvo so na Brdu pri Kranju na srečanju ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavili aktualne posodobitve v sistemu vzgoje in izobraževanja. Pripravili so jih na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ob tem pa so pojasnili, da so spremembe vloge vrtcev in šol posledica dogajanja v družbi in okolju. Med najpomembnejšimi novostmi v novem šolskem letu je šolski minister Darjo Felda med drugim izpostavil novelo zakona o vrtcih, ki je v pripravi, in sistemizirano delovno mesto svetovalnega delavca na vsakih 20 oddelkov.
Velike spremembe se po besedah ministra z novim šolskim letom obetajo glede omogočanja pravice do izobraževanja na domu, uvedbe obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in uvedbe prenovljenega razširjenega programa (RaP) na 144 osnovnih šolah, ki so že sodelovale v poskusu. Prav zaradi RaP, ki je največja sprememba v osnovnih šolah po uvedbi devetletke in naj bi šolam omogočil več avtonomije in manevrskega prostora pri prilagajanju vsebin in potrebam ter željam učencev, se še vedno krešejo različna mnenja.
Številni šolniki opozarjajo na vrsto nejasnosti in menijo, da RaP v praksi ne deluje, kot je bilo zamišljeno. V negotovosti ostajajo predvsem vprašanja o organizacijskih, kadrovskih in finančnih vidikih, na drugi strani pa v RaP na nekaterih šolah vidijo krasno priložnost za dodatno oziroma razširjeno delo šole: izhajanje iz otrok ter razvijanje vseh kompetenc in znanj, ki jih otroci v okviru obveznega programa ne morejo razvijati.
Da imajo šole pri uvajanju RaP velike težave zaradi pomanjkanja kadra in organizacije, ne skriva predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič: »Stvari so bile predolgo v zraku. Prepozno smo prejeli vse odločitve, da bi nam uspelo ravnati tako, kot je prav. Po mojem vedenju bo zdaj velika večina šol, vključenih v RaP, v šolsko leto startala z enotedenskim oziroma dvotedenskim obdobjem, znotraj katerega bomo uredili stvari, ki jih nismo mogli urediti zaradi prepoznih informacij pristojnih.«
Čudežev se ne da narediti
Dobrodošle novosti po zagotovilu ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) prinaša področje izobraževanja učencev priseljencev. Ker se je število teh v zadnjih desetih letih povečalo za več kot štirikrat, namreč ravnatelji že dalj časa poročajo, da je v nekaterih oddelkih že skoraj tretjina učencev, ki ne znajo slovensko, zaradi česar prihaja do zelo oteženega izvajanja pouka.
Zelo pereča ostaja tudi problematika kadrovske podhranjenosti v šolstvu: v tem času namreč v slovenskih šolah manjka kar 600 predmetnih učiteljev. »Zadeva ni enostavna. Gre za gordijski vozel, zaradi katerega izgubljam svoj optimizem. Bolj kot sistem plač bi bilo najprej treba urediti odnos javnosti do šol,« je jasna predsednica ravnateljev.
»Glede krepitve ugleda učiteljskega poklica ne moremo narediti čudežev, saj problematika zahteva svoj čas, bomo pa za 50 odstotkov povišali štipendije za opravljanje učiteljskih poklicev in v celoti financirali dokvalifikacijo oziroma nujno pridobitev manjkajočega znanja kandidatov za učiteljski poklic,« obupanim šolnikom obljublja Darjo Felda.
Med ključnimi novostmi je šolski minister spomnil tudi na obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v tretjem razredu osnovne šole, medtem ko bodo rezultati NPZ v devetem razredu lahko eno od meril pri vpisu v srednje šole z omejitvami vpisa. Ker je rok za NPZ samo en, se ob izračunavanju točk za učence, ki se roka ne morejo udeležiti, pojavljajo številni pomisleki glede pravičnosti sistema.
Približno pravi ljudje na pravem mestu
Da najnovejše obljube pristojnih veliko obetajo, šolniki pa bi si želeli, da bi bile te obljube že uresničene, meni ravnateljica OŠ Jakoba Aljaža v Kranju Lucija Rakovec. Poudarila je, da v šolah običajno šele 1. septembra izvedo, ali bodo lahko v novo šolsko leto zapluli v mirnih vodah. Marsikje se namreč do zadnjega tresejo od strahu, ali bodo imeli kadrovsko sliko izpolnjeno. »Na to, da bomo imeli kader izpolnjen z ustreznimi zaposlenimi, sicer sploh ne moremo več računati, ampak upamo le, da bomo imeli približno prave ljudi na pravih mestih. Na naših pet razpisov za zaposlitev učitelja matematike za nedoločen čas denimo od junija do danes nismo prejeli niti ene prijave,« je zaupala ravnateljica.
Na njeni šoli so bili ob koncu minulega šolskega leta na srečo le trije odhodi zaposlenih, zato večjih težav glede pomanjkanja učiteljev Rakovčeva ne pričakuje, medtem ko na nekaterih slovenskih šolah v tem času še vedno iščejo hkrati po pet učiteljev. Poleg zastrašujoče kadrovske stiske kranjska ravnateljica velike izzive v novem šolskem letu vidi tudi v delu z učenci priseljenci. »Eno je, kaj naj bi spremembe na tem področju prinesle, drugo pa je, kaj nam na nivoju sistema država res omogoča z vidika dodatnih ur slovenščine. Teh namreč še vedno ni. Šele septembra bomo pravzaprav zares izvedeli, ali imamo sploh odobrene kakšne dodatne ure slovenščine za učence priseljence ali ne,« je zaskrbljena sogovornica.
Iz dneva v dan plitvejši kadrovski bazen
Na OŠ Jakoba Aljaža, kjer so imeli v lanskem šolskem letu več kot 16-odstotni delež otrok tujcev, ki ne obvladajo slovenskega jezika, imajo v tem času uradno kljub opozorilom vodstva šole in vsem obljubam, ki so jim bile dane, še vedno odobrenih le 5,5 ure slovenščine na učence priseljence. Spomnimo, da je bila pobuda skupine v okviru Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, da bi imel učenec priseljenec na tedenski ravni na voljo deset ur učenja slovenskega jezika, temu pa sledijo tudi v Kranju.
»Treba je upoštevati tudi različne jezikovne skupine in različne starosti otrok, zato bi s tega vidika na naši šoli na tedenski ravni potrebovali kakih 20 ur slovenščine. V tem primeru bi lahko strukturirano peljali vsaj dve različni skupini pouka dodatne slovenščine v dopoldanskem času, ko ima otrok sicer pouk, ki mu ne zmore slediti,« meni Lucija Rakovec. Kot je dodala, ne gre le za otroka priseljenca prvo leto, kot ga priznava država, ampak tudi za otroka priseljenca drugo in tretje leto oziroma za ves čas, ko potrebuje podporo in se ne more polnopravno vključiti v pouk zaradi določenih primanjkljajev. Ti se lahko po besedah sogovornice pozneje poznajo tudi pri zaposlitvenih možnostih, pri otroku pa se lahko generirajo tudi dodatne težave in motnje.
Velik problem na marsikateri šoli z učenci priseljenci v prihodnjih tednih bo zato iskanje dodatnih učiteljev slovenščine. »Na naši šoli bomo to reševali z nadobvezo obstoječih učiteljev v šoli in iskanjem novih učiteljev prek razpisov. »Na rezervo ne upamo nikogar vzeti, čeprav se možnosti zaposlovanja med poletnimi počitnicami praktično iz dneva v dan slabšajo. Na junijske razpise se morda prijavi kak kandidat, avgusta pa se ne prijavi nihče,« je še dodala Lucija Rakovec.
Prenova več kot 15 let starih učnih načrtov
Med novostmi na področju srednjih šol je bila na srečanju ravnateljev izpostavljena novela zakona o maturi in posodobitev zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je poudaril, da poteka tudi prenova kurikuluma za vrtce ter katalogov znanj in učnih načrtov, ki niso bili prenovljeni že več kot 15 let, v tem obdobju pa so bili le posodobljeni.
»Poteka torej ena največjih prenov v zadnjih dveh desetletjih, ki bo prinesla številne spremembe, ki se nanašajo na strukturo učnih načrtov, vsebino, obseg, priporočila za izvedbo, usklajenost po predmetih po vertikali, aktivnosti, ki se nanašajo na jezik, državljanstvo, kulturo in umetnost, trajnostni razvoj, digitalno kompetentnost, zdravje in dobrobit ter podjetnost,« je pojasnil Logaj.
Po njegovih besedah bodo začeli nove učne načrte, pri pripravi katerih sodeluje več kot 900 strokovnjakov, v postopku prenove pa je 255 dokumentov, v praksi uporabljati 1. septembra 2026.
V pravljice ne verjamejo več
Na letošnji konferenci ravnateljev na Brdu pri Kranju, ki so jo na zavodu za šolstvo poimenovali Vrtec in šola na pragu sprememb, je šolnike nagovoril tudi premier Robert Golob. Poleg prenove plačnega sistema vzgojno-izobraževalnih delavcev, ki naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto in naj bi odpravil anomalije, zaradi katerih imajo zdaj nekateri učitelji večje plače od ravnateljev, je Golob med drugim napovedal tudi prizadevanja za večja pooblastila ravnateljev in reševanje kadrovske stiske v šolstvu.
»Sem tik pred upokojitvijo in v pravljice sem že zdavnaj nehala verjeti,« je obljube komentirala predsednica ravnateljev Mojca Mihelič. Tik pred začetkom novega šolskega leta je namreč minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda že tako obremenjenim ravnateljem napovedal še tri nove pravilnike, ki urejajo normative in standarde za osnovne šole, dvojezične osnovne šole in šole za otroke s posebnimi potrebami.
Nov bo tudi pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja, za katerega številni ravnatelji ne vedo, zakaj ga potrebujejo, če že imamo zakon o tem in ga je treba upoštevati, ter pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu. »To je poleg že obstoječih približno 1400 pravilnikov in množice nepreglednih zakonov, ki že urejajo šolski prostor, še dodatna obremenitev za ravnatelje, ki moramo vse te novosti spremljati, medtem ko se pogovarjamo z novimi kandidati za zaposlitve, ki v veliki meri niso učitelji,« meni Miheličeva.
