Premoženjska škoda avgustovske ujme še ni ocenjena, zagotovo pa se bo merila v milijardah evrov. Vlada Roberta Goloba bi do 154 milijonov evrov za omilitev škode pridobila z obveznim solidarnostnim prispevkom. SDS in zastopniki delodajalcev tej rešitvi nasprotujejo.

Poslanci in poslanke bodo na današnji seji državnega zbora potrjevali zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Predlog ministrstva za javno upravo uvaja obvezni solidarnostni prispevek in solidarnostno delovno soboto. »Gre za obvezni prispevek, kjer smo osnovo razširili na vse družbene skupine – torej tako na gospodarstvo kot podjetja, fizične, pravne osebe, kmete, samozaposlene,« je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Koliko bi plačalo prebivalstvo?

Predlog zakona ne uvaja izjem za tiste prebivalce in podjetja, ki so bila neposredno prizadeta v avgustovski ujmi. Plačila obveznega solidarnostnega prispevka bodo opravičeni zgolj tisti zavezanci za plačilo dohodnine, katerih vsota bruto dohodkov v letih 2023 in 2024 ne presega 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Solidarnostni prispevek fizičnih oseb naj bi znašal 0,3 odstotka letnega bruto dohodka, ki se všteva v letno davčno osnovo. Zaposleni s povprečno mesečno plačo (2024 evrov) bi tako plačal nekaj več kot 73 evrov, oseba z minimalno plačo nekaj manj kot 40 evrov. Obvezno solidarni bodo tudi upokojenci, razen če njihova pokojnina ne bo presegala omenjenega 35-odstotnega praga, ki je danes pri približno 762 evrih. Prejemniku povprečne starostne pokojnine (820 evrov) bi Furs odmeril nekaj manj kot 30 evrov prispevka.

Državljani lahko pričakujejo, da bodo v povprečju plačali solidarnostni prispevek v višini okoli 65 evrov, je napovedal Večer.

In koliko podjetja
in samostojni podjetniki?

Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka za pravne osebe je davčna osnova dohodka po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb v letu 2023 oziroma 2024. Povprečni obvezni solidarnostni prispevek za pravne osebe po predvideni 0,8-odstotni stopnji bo po izračunih ministrstva za finance predvidoma znašal okoli 886 evrov. Tudi prispevek od dohodka fizičnih oseb, ki so ga ustvarili iz dejavnosti, naj bi se odmerjal po 0,8-odstotni stopnji.

Alternativa obveznemu prispevku bo solidarnostna sobota, »kjer bo mogoče skupaj, v soglasju zaposlenih in podjetja, doseči, da se obveznostni prispevek nadomesti z delom in dobiček ali dohodek tega dne nameni v sklad za obnovo Slovenije,« je pojasnila ministrica.

Vlada je najprej hotela uvesti štiri solidarnostne sobote do konca letošnjega leta. Zdaj bo delovna kvečjemu ena sobota letos in ena prihodnje leto. Če delovni proces že poteka v soboto, bo mogoče kot solidarnostno delovno soboto šteti tudi kak drug dan, piše v predlogu zakona. Zaposleni, ki se bodo odločili za solidarnostno soboto, bodo v sklad za obnovo Slovenije prispevali del plače, enak znesek bo vanj prispeval tudi delodajalec. Pri čemer ta »sobotni« samoprispevek ne bo mogel biti večji od višine obveznega prispevka.

Če se nihče ne bi odločil za solidarnostno soboto, bi letos s solidarnostnim prispevkom zbrali 154 milijonov evrov, je izračunalo ministrstvo za finance. Prebivalci bi prispevali 74 milijonov evrov, devet milijonov evrov bi prispevali samostojni podjetniki, 71 milijonov evrov pa pravne osebe.

Sindikalisti pogrešajo dialog

Predsedstvo konfederacije sindikatov Pergam se je do predlaganih ukrepov opredelilo v torek. »Prispevku ne nasprotujemo, smo pa mnenja, da bi si morala vlada za uvajanje takšnih obveznosti vzeti več časa in predhodno opraviti javno razpravo,« je kritičen predsednik konfederacije Jakob Počivavšek. »Ni prav, da se takšne rešitve sprejemajo brez dialoga z vsemi deležniki.«

»Seveda se strinjamo, da je v takšni krizi treba stopiti skupaj, vendar bi morala biti solidarnost prostovoljna, ne pa da se uzakonja nova obvezna dajatev. V Sloveniji imamo veliko podjetij, ki so pripravljena prispevati več,« je prepričan Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev in direktor družbe Boxmark Leather. Po njegovih besedah bi bilo učinkoviteje, če bi država z davčnimi olajšavami motivirala podjetja k čim višjim prispevkom v sklad za obnovo Slovenije.

Tudi delovna sobota je po njegovem prepričanju neposrečena rešitev. »Gremo iz ene skrajnosti v drugo. Najprej je vlada uzakonila popolnoma neučinkovit dela prosti dan, zdaj pa pričakuje delo ob sobotah,« je bil kritičen. Od delovne sobote ne pričakuje učinka. »Ob napovedani recesiji v Nemčiji nam kvečjemu grozi zmanjšanje obsega dela.«

»V teh razmerah smo seveda vsi za solidarnost. Imamo pa različne poglede na to, kako zbrati sredstva za obnovo,« nam je povedal Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice. »Obrtniki si vedno začrtamo cilj, ki ga želimo doseči. Vlada pa še nima niti približne ocene višine škode. Zato bi morala najprej počakati na ta podatek in šele potem razmišljati o najboljši rešitvi.« Obrtnike je zbodlo tudi poimenovanje obveznega prispevka. »Solidarnost bi morala biti prostovoljna in veliko članov je že prostovoljno prispevalo, bodisi v denarju bodisi s prostovoljnim delom. Zdaj jim bo država odmerila še dodatno davščino. Najmanj, kar bi vlada lahko storila, je, da bi upoštevala že izplačane prostovoljne prispevke in opravljeno pomoč.« Tudi delovna sobota ni dovršena zamisel, saj številni obrtniki ne morejo delati ob sobotah. »Kam naj se v soboto denimo pelje avtoprevoznik?« se sprašuje Cvar.

Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je za Večer pojasnil, da interventni zakon zajema številne dobre rešitve, ki bi prizadetim vsaj nekoliko ublažile škodo in olajšale poslovanje. »Glede predloga solidarnostne delovne sobote na GZS še vedno menimo, da bi se morala država odpovedati davkom in prispevkom iz tega naslova oziroma bi moral biti osnova za nakazilo bruto 2. Poleg tega bi morali iz obveznega solidarnostnega prispevka izvzeti podjetja, ki so bila prizadeta v poplavah,« je dejal Šimonka. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pa je opozorila, da bi morali biti od plačila prispevka izvzeti prejemniki socialnih pomoči in vsi, ki so bili gmotno prizadeti v poplavah.

Predsednik SDS Janez Janša je sporočil, da je obvezni solidarnostni prispevek odveč. Po njegovem prepričanju vlada nima niti neuradne ocene skupne škode in ne ve, koliko sredstev bo Slovenija dobila iz evropskih virov. Vlada tudi še ni predstavila racionalizacije javne porabe in zato ni znano, koliko denarja lahko pridobi s črtanjem manj ali nepotrebnih postavk proračuna. »Vsega denarja tudi ne potrebujemo takoj, saj bo obnova trajala leta,« je še sporočil Janša. Zato v SDS vladi predlagajo, da iz zakona umakne to odločitev.