Politični komentator, občasni kolumnist in nekdanji predsednik že ugasle stranke Domovinska liga Bernard Brščič je pred ljubljansko okrajno sodnico Živo Sila včeraj pojasnjeval svoje poglede na svet. Pojasnil je, da ni fašist, temveč da zastopa liberalizem ter da mu je blizu škotsko razsvetljenstvo. Ko ga je današnji minister za delo Luka Mesec konec leta 2018 v Odmevih (pred tem pa tudi v državnem zboru) označil za fašista, je bil zato pretresen in zgrožen.

»Edini namen Luka Mesca je bil obračun z mano,« je prepričan Brščič, ki je zaradi ostre kritike oziroma hude žalitve občutil hude posledice. »Bernard, kaj je s tem 'fašistom'?« ga je spraševal oče, sodelavci pa so ga gledali postrani. Še čez čas, jeseni 2021, je kolesar v Tivoliju za njim zavpil: »Brščič, fašist!« V težkih trenutkih sta bili v podporo soproga in mama, slednja mu je pomagala tudi z uspavalnimi tabletami. Bil je prizadet, razdražljiv, tako rekoč depresiven. Počutil se je razžaljenega, saj ima beseda fašist »največji možni moralno zaničevalni prizvok«, kot se je izrazil med pričanjem.

Svoje bolečine je v tožbi zoper Mesca sprva ocenil na 8000 evrov, na včerajšnjem naroku pa je zahtevek znižal za polovico.

O angelski zablodi levičarjev

Ko je odgovarjal na vprašanja Meščevega pooblaščenca, odvetnika Dina Bauka, je Brščič podrobneje razložil svoje nestrpne poglede na svet in družbo. Homoseksualnost je označil za »evolucijsko nestabilno strategijo«, na vprašanje o njegovem žaljivem izražanju, primer katerega je tudi »pedrovanje«, pa je v odgovoru potegnil vzporednico z ministrom Levice Simonom Maljevcem in njegovo aktivnostjo v društvu Legebitra, ki je leta 2017 izdalo publikacijo o varni spolnosti.

Na Baukovo vprašanje o feminiziranem sodstvu in vplivu feminizacije sodniškega poklica na kakovost sojenja je Brščič povedal, da so po njegovem mnenju moški bolj »normativno integrirani«. Torej lahko dosežejo višjo stopnjo razumevanja norm.

Levičarji imajo po Brščičevem mnenju napačno epistemologijo in zato živijo v zablodi, da so ljudje moralno popolna angelska bitja in da je »možno izpeljati božje kraljestvo na zemlji«. Na vprašanje, ali »levičarji kradejo otroke«, kot je nekoč zapisal, je odgovoril kratko in pritrdilno, izraz »multikultipedromarksisti« pa se mu ne zdi žaljiv. Čeprav je pisal, da je nemški narod žrtev »židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo«, Brščič pravi, da ni zanikovalec holokavsta.

Zavržno po ustavnih in civilizacijskih normah

»Ob tem, kar smo slišali, ni več kaj dodati,« je imel ob svojem pričanju lahko delo Mesec, ki je poudaril, da Brščiča ni označil za fašista, ker bi ga hotel žaliti, temveč ker ga je skrbelo dogajanje na slovenski desnici. V Brščičevih besedah je videl dehumanizacijo celotnih družbenih skupin. »Ko takšne ideje postanejo organizirana politična sila, se začne, kar smo videli v 20. stoletju,« je na sodišču povedal Mesec. »To, kar pišete v zadnjih letih, je po ustavnih in civilizacijskih normah zavržno,« je dejal Brščiču in dodal, da je želel opozoriti na nesprejemljivost njegovih izjav.

Še bolj oster je bil odvetnik Bauk. »Fašist je žaljivka samo za nekoga, ki to ni. Nikoli ni nepravi trenutek, da se fašističnim idejam reče fašizem in fašistu fašist,« je povedal v zaključni besedi in poudaril, da se je tudi fašizem začel z besedami. Da se nekdo, ki je žaljiv do toliko družbenih skupin, predstavlja kot žrtev žalitve, pa se mu zdi cinično.

Drugačnega mnenja je bila Brščičeva odvetnica Kati Mininčić, ki je ocenila, da je fašizem grozljiv zaradi ravnanj, ne pa idej, s katerimi se je upravičeval.

Sodnica je po zaslišanju sklenila, da je slišala dovolj, da bo lahko razsodila o Brščičevi tožbi.