Na ljubljanskem okrožnem sodišču imajo ponovno težave z zagotavljanjem dovolj velike dvorane za sojenje obsežni kriminalni združbi, ki je tihotapila in preprodajala prepovedano drogo. Ministrstvo za pravosodje z razpisom išče dve večji razpravni dvorani v središču Ljubljane.

 

Sredi februarja prihodnje leto naj bi se na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo sojenje kriminalni združbi, ki je iz Španije v Slovenijo množično tihotapila konopljo, dobavljala pa je tudi kokain in heroin. V več kot šeststo straneh dolgi obtožnici se je znašlo kar 57 obtoženih, nekateri so krivdo že priznali, 12. februarja pa naj bi se začelo sojenje 38 obtožencem. Da se bo sojenje lahko začelo, pa bosta morala biti izpolnjena dva pogoja. Višje sodišče mora do takrat odločiti o pritožbi zoper sklep o izločitvi dokazov, sodstvo in ministrstvo za pravosodje pa morata poskrbeti za ustrezne prostore. Na sodišču namreč že dlje časa iščejo razpravno dvorano, v kateri bi lahko izpeljali sojenje. »Že mesece si dopisujemo s pravosodnim ministrstvom. Bil sem tam, prosil, moledoval … V tem trenutku še nimam rešitve,« nam je pred časom dejal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik.

Z nastalo težavo so seznanjeni tudi na vrhovnem sodišču, kjer priznavajo, da predstavlja izvedba glavne obravnave v kazenskih postopkih z več kot 25 obtoženci velik zalogaj. »Sodišče se mora ob tem ukvarjati še z vprašanjem, kje naj takšno glavno obravnavo sploh izvede, takšne obravnave pa predstavljajo tudi izjemno tveganje z vidika zagotavljanja splošne varnosti. Tega se zavedamo z vso resnostjo, zato skušamo najti ustrezno rešitev, a smo pri tem omejeni z zakonskimi pristojnostmi in finančnimi viri,« zaplet komentirajo na vrhovnem sodišču.

Ljubljansko okrožno sodišče ima za najobsežnejše kazenske zadeve že zdaj na voljo najete prostore Gospodarskega razstavišča, kjer že dlje časa poteka varnostno zahtevno sojenje članom kavaškega klana, po podatkih vrhovnega sodišča pa so v Ljubljani odprti še najmanj trije kazenski postopki z večjim številom obtožencev. »O reševanju te skrb vzbujajoče situacije, ki lahko privede tudi do tega, da se postopki ne bodo mogli izvesti v ustreznem časovnem okviru, je vrhovno sodišče nemudoma obvestilo ministrstvo za pravosodje,« pravijo na sodišču in dodajajo, da so si že septembra ogledali dva potencialno primerna prostora v središču Ljubljane.

Razkropljeni po Ljubljani

Glavno besedo za zagotavljanje prostorov za delo sodišč ima po zakonu o sodiščih sicer ministrstvo za pravosodje, kjer so nam pojasnili, da so konec oktobra objavili javni poziv za najem dodatnih prostorov v prestolnici. Načrtujejo, da bodo ljubljanskemu sodišču dodatne prostore zagotovili v prvi polovici prihodnjega leta, iz razpisne dokumentacije pa je razvidno, da iščejo dve večji, okoli 500 kvadratnih metrov veliki razpravni dvorani, ki ju je po potrebi mogoče pregraditi v dve manjši dvorani. V vsaki izmed dveh dvoran mora biti vsaj 42 miz in 100 stolov, ob dvorani pa med drugim tudi prostor za sodnike in zapisnikarje ter posvetovalnica za odvetnike in obtožence.

»Trenutno se intenzivno ukvarjamo s prostorskim umeščanjem dodatnih razpravnih dvoran. V zvezi s prošnjo Okrožnega sodišča v Ljubljani za zagotovitev dodatnih prostorov za kazenske obravnave z več obdolženimi pa je treba omeniti, da je v preteklosti za obravnavanje tovrstnih zadev, poleg ene razpravne dvorane, ki jo ima okrožno sodišče na razpolago, sodišče uporabljalo tudi veliko konferenčno dvorano, ki jo sedaj za svoje potrebe uporablja le vrhovno sodišče,« na pravosodnem ministrstvu namigujejo tudi na rezerve znotraj sodišča na Tavčarjevi v Ljubljani, kjer domujejo ljubljansko okrožno sodišče, višje in vrhovno sodišče.

Da notranjih rezerv nimajo, pa odgovarjajo na sodišču in pojasnjujejo, da velika konferenčna dvorana ni dovolj velika za izvedbo obsežnejših kazenskih postopkov. Prostor sicer res sprejme 60 ljudi, kar pa je vseeno premalo za kazenske zadeve s 25 obtoženci ali več. V dvorani mora biti namreč prostor tudi za njihove zagovornike, sodni senat, tožilce, pravosodne policiste, opremo, javnost ... »Sicer pa je to le ena od posledic pomanjkanja ustreznih prostorov za sojenje, predvsem v Ljubljani, na kar v sodstvu opozarjamo že več kot 20 let. Kljub temu je projekt nove sodne stavbe znova odložen in vprašanje je, ali se bo sploh kdaj uresničil. Sodstvo se tako vsakodnevno ukvarja z iskanjem ustreznih prostorov in prilagajanjem delovnih procesov neprimernim prostorom, namesto da bi se posvetilo svoji osnovni funkciji: sojenju. Nikakor ni mogoče spregledati niti enormnih tako kadrovskih kot finančnih izgub, ki zaradi tega nastajajo,« pravijo na vrhovnem sodišču, kjer dejansko že dlje časa čakajo na celovito rešitev prostorske stiske ljubljanskega sodišča, ki ima svoje prostore razkropljene na več različnih lokacijah.

Priporočamo