Predlog zakona je, kot je včeraj uvodoma poudaril vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, pomembna nadgradnja zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in interventnega zakona, s katerima je vlada že postavila temelje za sanacijo prizadetih območij in omogočila finančno pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. »Zakon je izjemnega pomena, saj zagotavlja, da se na prizadetih območjih zaradi poplav in plazov, ki so se zgodili po naravni nesreči 4. avgusta letos, zagotovijo mehanizmi, ki omogočajo ne le hitrejšo obnovo, ampak predvsem zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami in hkrati pospešitev razvoja na prizadetih območjih,« je dejal. Zakon pri tem posega na številna področja, od zagotavljanja pomoči gospodarstvu in prebivalstvu do področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja in urejanja voda ter poenostavitve postopkov umeščanja v prostor.
Med drugim predlog zakona prinaša poroštveno shemo za fizične osebe, ki je namenjena obnovi poškodovanih objektov in financiranju gradnje nadomestnih objektov. Pri pomoči gospodarstvu so predvidene spodbude za investicije in poroštvena shema za kredite s subvencijo pogodbene obrestne mere. Med najpomembnejšimi ukrepi iz razvojnega dela predloga zakona je Šefic izpostavil tudi projekt tretje razvojne osi, ki je določen kot prednostni cestni infrastrukturni projekt, ter sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in gradnje visoko zmogljivostnih mobilnih omrežij 5G.
Za financiranje teh ukrepov predlog zakona predvideva uvedbo začasnih dodatnih virov financiranja. To so zlasti davek na bilančno vsoto bank, zvišanje davka od dobička pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov ter uporaba čistega dobička Slovenskega državnega holdinga (SDH). S tem naj bi po besedah Šefica v prihodnjih petih letih zbrali za 1,6 milijarde evrov dodatnih prihodkov. »Do konca leta bo poplavni račun verjetno presegel 500 milijonov evrov, zato se nam zagotovitev zadostnih sredstev za nujno obnovo v prihodnjih letih, ki bo omogočila ustrezen razvoj, dvig produktivnosti, dvig dodane vrednosti, nove vire, zdi pravi način, saj je poleg poplavne obnove treba financirati tudi ostale storitve, ki jih zagotavlja socialna država,« je izpostavil Šefic.
Kritike o nezadostnih
ukrepih in nadzoru
Medtem ko so v koalicijskih strankah izrazili podporo predlogu zakona, so v poslanski skupini NSi napovedali, da predloga ne bodo podprli, v SDS pa so dejali, da je njihova podpora odvisna od usode njihovih dopolnil. Čeprav so nekateri poslanci opozicije izrazili podporo administrativnim poenostavitvam, prednostni obravnavi projekta tretje razvojne osi in tudi davku na bilančno vsoto bank, so bili po drugi strani kritični do po njihovem prepočasnega ukrepanja vlade. »Prvi odziv je bil ustrezen, nadaljnji koraki žal ne,« je glede vladnega ukrepanja po avgustovskih poplavah dejal Zvonko Černač iz SDS in ob tem izpostavil napoved predsednika vlade Roberta Goloba, da bo vlada zagotovila gradnjo sto montažnih hiš na mesec. »Niti en nadomestni objekt s pomočjo vlade do danes ni bil naročen, kaj šele postavljen. To je tudi razlog za zaskrbljenost tistih, katerih objekti niso več primerni za bivanje, in teh je po oceni vladne službe za obnovo 335, saj je poudarek pri reševanju teh problemov na hitrih razlastitvah, kjer pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o rušenju,« je poudaril.
Med najbolj problematičnimi ukrepi je sicer po mnenju opozicije obremenjevanje gospodarstva z začasnim zvišanjem davka od dobička pravnih oseb. Nekateri poslanci so opozorili tudi na nerealno oceno škode po poplavah in nezadosten nadzor nad porabo denarja za sanacijo in obnovo. Vprašanje nadzora je izpostavila tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je opozorila, da želi vlada za obnovo zbrati okoli deset milijard evrov, ki se bodo stekale v nekakšno vzporedno proračunsko blagajno: »Ali je za to obliko paralelnega državnega proračuna za obnovo res zagotovljena prava stopnja preglednosti, transparentnosti, sledljivosti? Bomo vedeli za vsak evro in cent, kam bo šel, ali pa bodo vseeno možne mahinacije, zlorabe pri razpisih, pri cenah projektov, skratka vse možne težave, zaradi katerih nas kani še boleti glava?«
Poslanci državnega zbora so predlog zakona, ki so ga obravnavali po nujnem postopku, naposled podprli z 48 glasovi za in sedmimi glasovi proti. Zakon naj bi začel veljati prvega januarja.
