Sodniki so po neuradnih informacijah z ministrstvom za javno upravo zbližali stališča, tako da bi se saga z urejanjem sodniških (in posledično tudi tožilskih) plač v kratkem že lahko približala sklepnemu dejanju. Po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah je ministrstvo za javno upravo že pripravilo predlog, do katerega se bodo v sodstvu v teh dneh opredelili in nato po prvomajskih praznikih ministrstvu podali morebitne pripombe.
Dvig plač že s prihodnjim letom?
Kot smo izvedeli, predlog ministrstva bolj kot ne sledi odpravi plačnih nesorazmerij, na katera so v sodniškem društvu in na vrhovnem sodišču opozarjali že dlje časa. V sodstvu so namreč izvedli analizo, ki je pokazala, da ima sodnik na začetku kariere v povprečju več kot osem plačnih razredov slabšo plačo od najslabše plačanega poslanca državnega zbora. Po predlogu ministrstva naj bi ta razkorak odpravili (in ustrezno korigirali tudi plače preostalih sodnikov), hkrati pa naj bi bili sodniki ponovno upravičeni tudi do dodatka za nezdružljivost funkcij.
Čeprav je ideja o začasnem dodatku v višini 600 evrov bruto za pravosodne funkcionarje, ki naj bi odpravil plačna nesorazmerja do prenove plačnega sistema v javnem sektorju, že pokopana, pa po naših informacijah vendarle ni mišljeno, da bi morali sodniki na povišanje plač čakati do leta 2027, ko naj bi novi plačni sistem začel veljati za državne funkcionarje. Po trenutnih načrtih bi sodniki lahko povišico dočakali že z letom 2024. Slednje lahko sodnike navdaja z zmernim optimizmom, čeprav je še svež spomin na umik prejšnjega vladnega predloga. Vlada je namreč konec januarja v državni zbor vložila predlog zakona o začasnem dodatku za sodnike in državne tožilce, a ga je že čez nekaj dni umaknila. Uradno zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe državnega zbora, čeprav je predsednik vlade Robert Golob že v več javnih nastopih dal vedeti, da se je z obljubo opekel, ker je sprožila val zahtev sindikatov iz javnega sektorja. Od tedaj velja, da bo tudi plače pravosodnih funkcionarjev vlada uredila v okviru reforme sistema plač.
Napovedali dodatne ukrepe
V sodniškem društvu so sicer že pred dnevi sklenili, da bodo začeli stopnjevati ukrepe, če z vlado ne bodo v kratkem dosegli dogovora. Predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je napovedala, da bodo o stanju pri nas obvestili evropskega komisarja za pravosodje in evropskemu ter svetovnemu združenju sodnikov predlagali sprejem resolucije o Sloveniji. V sodniškem društvu že od jeseni vzporedno mirijo strasti med sodniki, med katerimi je še dodatno zavrelo po požrti obljubi predsednika vlade o začasnem dodatku za pravosodne funkcionarje.
Tako so se sredi aprila na ljubljanski pravni fakulteti sodniki sestali na lastno pest in po sestanku sporočili, da so si »enotni v prepričanju, da nam v trenutni situaciji žal ne preostane drugega, kot da posežemo po dodatnih ukrepih, če vlada ne bo do konca aprila sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje našega položaja«, kot je sporočila celjska sodnica Tanja Dolar Božič, ki se je pred dvema letoma neuspešno potegovala za predsednico sodniškega društva, iz katerega je kasneje izstopila.
Sodniki imajo podporo tudi na resornem ministrstvu. »Moja ocena je, da je trenutni položaj neustaven, saj je ustavno sodišče že leta 2008 izrecno zapisalo, da se sodniške plače ne smejo nižati. Ne le v nominalni vrednosti, ampak je nedopustno tudi, če pride do znatnega padca realne vrednosti sodniških plač. In tako je trenutno stanje sodniških in tožilskih plač,« je v intervjuju za Objektiv dejala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Dejstvo, da so plače sodnikov več kot desetletje stagnirale, se odraža tudi v mednarodnih primerjavah. Poročilo evropske komisije za učinkovito pravosodje pri Svetu Evrope navaja podatke, da je leta 2020 plača sodnika začetnika v Sloveniji znašala le 1,5 povprečne plače, medtem ko je evropsko povprečje 2,3 povprečne plače. Podobno je z izkušenimi sodniki, saj imajo ti ob koncu kariere v povprečju plačo, ki je 4,5-kratnik povprečne plače, v Sloveniji pa se plače sodnikov skozi kariero povzpnejo do nekaj manj kot trikratnika povprečne plače.
