Sodniki si že leta prizadevajo za izboljšanje svojega položaja, v zadnjih mesecih pa jih je potrpežljivost minila. Sodni svet bo jutri popoldne zasedal na izredni seji, kamor je vabljen tudi predsednik vlade Robert Golob. »Tema razgovora bo problematika plačnih nesorazmerij in financiranja sodstva, načrtovana reforma sodniške zakonodaje in druga aktualna vprašanja s področja sodstva,« je razvidno z dnevnega reda. Goloba, pravosodno ministrico in predsednico državnega zbora nato pričakujejo tudi na izrednem občnem zboru sodniškega društva na temo problematike sodniških plač. V sodniškem društvu pa tudi v sodstvu nasploh pričakujejo konkretne predloge rešitev.

Zavrelo po sestanku
v Vili Podrožnik

Predstavniki sodne veje oblasti že dlje časa opozarjajo predvsem na dejstvo, da so sodniki državni funkcionarji in nosilci oblasti, katerih položaj po finančni plati ni primerljiv s predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Njihove plače so v povprečju za osem do devet plačnih razredov nižje, hkrati pa so se začele v sistemu pojavljati plačne anomalije. Kakšne, nazorno opiše javno izpostavljen primer iz leta 2021, ko je mlajša pravnica kot okrajna sodnica začela delo v izhodiščnem 47. plačnem razredu (2675 evrov bruto), do katerega je pred tem napredovala že kot strokovna sodelavka. Ker je kot funkcionarka izgubila dodatke, ki jih je prejemala kot javna uslužbenka, se je znesek, ki ga je kot sodnica začela prejemati na račun, celo znižal. Primer mlade pravnice ni osamljen, temveč je sistemski.

Med sodniki je zvrelo oktobra lani, po sestanku, ki so se ga udeležili predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in premier Golob. Slednji je takrat v Vili Podrožnik Florjančiču dal jasno vedeti, da se bo vlada s sodniškimi plačami ukvarjala šele ob hkratnem urejanju vseh funkcionarskih plač (torej tudi poslanskih in ministrskih). Predsedniku vrhovnega sodišča so na sestanku tudi pojasnili, da naj v kratkem ne pričakuje nove sodne stavbe. Florjančič je o neplodnem sestanku nato poročal predsednikom sodišč in sodnike pozval, naj strnejo vrste. Njegovo pismo je med sodniki močno odmevalo.

Kratkoročno želijo vsaj dodatke

Sestanek med pogajalskima skupinama sodnikov in tožilcev (slednji delijo usodo sodnikov) ter predstavniki vlade je nato za krajši čas pomiril strasti, saj jim je vladna stran predstavila časovnico sprejemanja ukrepov in napovedala, da bo do konca junija na novo uredila področje funkcionarskih plač.

Toda mir je trajal le krajši čas, saj so sodniki pričakovali tudi nekatere kratkoročne rešitve, denimo uskladitev povračila materialnih stroškov in dodatkov. Nekateri sodniki so pričakovali vsaj povrnitev dodatka na nezdružljivost funkcije (sodniki v prostem času ne smejo opravljati drugih pridobitnih dejavnosti) in dodatek za mentorstvo. Sodnike je vznemirila tudi mednarodna primerjava Sveta Evrope, po kateri sodniki evropskih držav na začetku kariere v povprečju prejmejo 2,3 povprečne plače, v Sloveniji pa zgolj 1,5-kratnik povprečne plače.

Kako napeto je znotraj sodniških vrst, priča tudi dejstvo, da nekateri člani sodniškega društva zahtevajo celo stavko. Predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je ob tem že dejala, da se ji zdi stavka sodnikov nekaj nezaslišanega za normalno državo, da pa bi moralo že pojavljanje tovrstnih idej marsikoga zaskrbeti. V sodstvu so se pojavile tudi alternativne ideje, kako doseči ustrezno izboljšanje položaja sodnikov. Mariborski višji sodnik je kolegom v razmislek posredoval predlog, po katerem bi šest sodnikov, ki sedijo v enajstčlanskem sodnem svetu, protestno odstopilo.