Že od lanske jeseni poročamo o vrenju med slovenskimi sodniki, ki pričakujejo odpravo plačnih nesorazmerij, po požrti obljubi predsednika vlade Roberta Goloba pa se je nezadovoljstvo pričakovano še povečalo. Sredi aprila se bodo sodniki – mimo sodniškega društva in torej neformalno – zbrali na ljubljanski pravni fakulteti. »Skupni sestanek slovenskih sodnikov dejansko predstavlja spontan protest vseh sodnikov proti še nadaljnjemu vzdrževanju neustavne situacije v zvezi s prejemki sodnikom in neupoštevanjem enakovrednega položaja sodstva kot ene od vej oblasti,« nam je pojasnila celjska višja sodnica Frida Burkelc. Prav celjski sodniki so že dlje časa med bolj nezadovoljnimi oziroma glasnimi, tako da ne čudi, da je pobuda k svojevrstnemu protestu prišla prav z njihovega konca.
Nekateri glasno omenjajo stavko
Takšna alternativna in neformalna množična zborovanja sodnikov niso običajna, sodnica Burkelc pa poudarja, da imajo vsi sodniki isti cilj. »Namen sklicanega vseslovenskega srečanja sodnikov je sooblikovanje smernic in predstavitev skupne podpore vseh sodnikov prizadevanjem pogajalski skupini in pospešitev oziroma zagotovitev hitrejšega odziva izvršilne veje oblasti pri reševanju težav sodstva. Zato seveda ne gre za nobeno oddaljevanje od obstoječih ciljev ali separacijske težnje posameznih sodnikov,« je jasna celjska sodnica, ki dodaja, da je cilj sestanka tudi, da vsi sodniki strnejo vrste in »učinkovito zavarujemo neodvisnost ter ugled sodniške službe in podpremo dosedanja prizadevanja pogajalske skupine – posvetovalne skupine za izboljšanje položaja sodnikov, ki jo je ustanovil predsednik vrhovnega sodišča – angažirani sodniki po vsej državi, tako tisti, ki smo člani Slovenskega sodniškega društva, kot tisti, ki v to društvo niso včlanjeni«.
Da so se zadeve zaostrile, potrjujejo tudi v sodniškem društvu, kjer se že dlje časa zavzemajo za uskladitev sodniških plač z dohodki funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. »Nekateri glasno omenjajo stavko, za katero pa sama menim, da nam ne pritiče in da si je ne smemo privoščiti. Zato sem na trenutke pod hudo kritiko nekaterih kolegov. Prisegam na moč argumentov in prepričana sem, da bodo ti na koncu vendarle prevladali in naposled tudi učinkovali,« je v pogovoru za Nedeljski dnevnik povedala predsednica sodniškega društva, ljubljanska višja sodnica Vesna Bergant Rakočević.
Naraščanje nezadovoljstva
Nezadovoljstvo sodnikov (pa tudi tožilcev, ki delijo usodo sodnikov) se je še dodatno povečalo pretekli teden, ko je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik dokončno naznanila, da ne morejo računati na obljubljeni začasni dodatek v višini 600 evrov. Vedno več negodovanja je mogoče slišati tudi na račun pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan. Ta se je večkrat javno zavzela za ureditev sodniških plač, vendar za zdaj brez kakršnega koli učinka, zaradi česar je v očeh nekaterih sodnikov izgubila kredibilnost.
Kot je razvidno iz zapisnika zadnje seje sodnega sveta, je ministrica Švarc Pipan tudi ob srečanju s predstavniki sodnega sveta poudarila, da ni več zadržkov za odlašanje z iskanjem rešitev ter da ministrstvo za pravosodje aktivno išče rešitve, ki jih bo predlagalo vladi. Le nekaj dni kasneje pa je njena kolegica iz vlade sodnikom že dala jasno vedeti, da obljubljenega dodatka ne bo.
