Ustavna komisija je s pomočjo strokovne skupine za področje imenovanja sodnikov v začetku novembra že pripravila konkreten predlog ustavnega zakona o spremembah petih členov ustave, ki imenovanje sodnikov umika iz državnega zbora v urad predsednice republike, hkrati pa spreminja sestavo sodnega sveta in način imenovanja njegovih članov. Prav slednje pa predstavnike sodstva moti do te mere, da izražajo skrb o nasprotnem učinku ustavnih sprememb. Po njihovem mnenju bi spremembe lahko celo povečale vpliv politike na sodstvo.
Sodni svet je namreč tisti, ki po aktualni in tudi po predvideni novi ustavni ureditvi opravi ves vsebinski del kandidacijskega postopka, se opredeli do kandidatov za sodnike in jih nazadnje predlaga v imenovanje. Poleg tega sodni svet odloča tudi o praktično vseh pomembnejših odločitvah, ki zadevajo sodstvo in sodnike, med drugim sam imenuje predsednike sodišč, višje sodnike, odloča o napredovanjih sodnikov, se opredeljuje do aktualnih vprašanj in problematik, podaja mnenja o kandidatih za mednarodna sodišča, pod njegovim okriljem delujeta etična komisija in disciplinsko sodišče …
Pogojevanje NSi že
od samega začetka
Da bodo umik imenovanja sodnikov iz državnega zbora podprli le pod pogojem spremembe sestave sodnega sveta, že od vsega začetka poudarjajo v stranki NSi, ki se je pri projektu spreminjanja ustave priključila koaliciji in ji ponuja potrebno dvotretjinsko večino v državnem zboru. Sprva so v NSi celo želeli, da sodniki ne bi imeli več večine v sodnem svetu, aktualni predlog ustavnega zakona pa določa, da se sodni svet razširi z enajst na petnajst članov, med katerimi bo osem sodnikov in sedem zunanjih pravnih strokovnjakov. Danes šest sodnikov izvolijo sodniki sami, pet članov pa poslanci državnega zbora na predlog predsednice republike. Po novem bi sodniki še vedno sami izvolili svojih osem predstavnikov, sedmih zunanjih pravnih strokovnjakov pa poslanci ne bi več izvolili na predlog predsednice republike, za njihovo izvolitev v parlamentu pa bi bila potrebna dvotretjinska večina. Enaka, ustavna večina bi bila nato potrebna tudi za sprejetje zakona, ki ureja delovanje sodnega sveta.
V sodstvu je vedno bolj razširjena ocena, da bi nov način imenovanja članov sodnega sveta v praksi lahko pomenil politično kupčkanje ter da bi politika prek sodnega sveta po novem povečala svoj vpliv v sodstvu.
Do spreminjanja sestave sodnega sveta so bili pričakovano že takoj kritični v sodnem svetu. »Predlog za spremembo ustave glede postopka imenovanja sodnikov je imel za cilj zmanjšanje političnega vpliva in ne njegovo povečanje. (…) Ocenjujemo, da je iskanje zgolj političnega kompromisa za podporo spremembi postopka imenovanja sodnikov v okviru spremembe 131. člena ustave, ki ureja sestavo in delovanje sodnega sveta, nesprejemljivo,« je že poleti sklenil sodni svet, v zadnjem času pa so postali skeptični tudi drugi v sodstvu.
Zalar: To je salto mortale
Predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je na javni tribuni, ki jo je v ponedeljek na ljubljanski pravni fakulteti organizirala Zveza društev pravnikov Slovenije, pojasnila, da jih v društvu moti vezana trgovina, ki umik imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s spremembo sodnega sveta. »Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni,« je ob tem poudarila višja sodnica, ki v novi ureditvi med drugim pogreša varovalko, kot jo poznamo danes, ko zunanje pravnike v imenovanje za člane sodnega sveta predlaga predsednica republike, ki lahko že opravi določeno selekcijo. Na argument, »da je treba politiki pač nekaj ponuditi«, ki ga je ob eni izmed priložnosti slišala od strokovne skupine, predsednica sodniškega društva ne pristaja.
Tudi predstavnica vrhovnega sodišča Nina Betetto je napovedane spremembe na področju sodnega sveta ocenila za trojanskega konja oziroma gnilo jajce, ki bo dalo politiki »odlično priložnost za kontroliranje sodstva«. Vrhovna sodnica med drugim pogreša odprt transparenten postopek imenovanja članov sodnega sveta, kriterije za članstvo v sodnem svetu in rešitve za preprečevanje morebitnih blokad delovanja sodnega sveta. Vse to naj bi sicer nato uredil zakon o sodnem svetu, vendar ta hip ni znano, na kakšen način.
Aleš Zalar, poročevalec strokovne komisije, ki sodeluje z ustavno komisijo državnega zbora, je odklonilno mnenje sodstva po dolgoletnem zavzemanju za umik imenovanja sodnikov iz državnega zbora označil za salto mortale. »Upam, da za to ceno ne bomo podrli teh ustavnih sprememb,« je pozval nekdanji pravosodni minister Zalar, ki se mu številčna okrepitev sestave sodnega sveta zdi potrebna zaradi vedno več pristojnosti in nalog sodnega sveta. Na spremembo, po kateri predsednica republike ne bo več predlagala zunanjih pravnih strokovnjakov za članstvo v sodnem svetu, je po njegovem mnenju treba gledati predvsem z vidika, da bo ista predsednica republike zdaj imenovala sodnike. »Ravnovesje je treba na novo vzpostaviti,« pravi Zalar, ki je skupaj s kolegi že v predlogu ustavnega zakona zapisal, da bi bila dvojna vloga predsednice republike problematična z vidika načela delitve oblasti.
