Kot so zapisali v Socialni zbornici Slovenije v sporočilu, so edina že obstoječa institucija, ki pravno formalno izpolnjuje vse pravne in strokovne pogoje ter merila povezovalnega člena med deležniki dolgotrajne oskrbe.

V nadaljevanju so kritični do tega, da predlog novega zakona v strokovnem svetu za dolgotrajno oskrbo ni predvidel niti enega predstavnika zbornice. Pač pa je predlagano, da sta v njem dva predstavnika uporabnikov in po en predstavnik izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu, izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji, oskrbovalcev družinskega člana, centrov za socialno delo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, občin, nevladnih organizacij, Inštituta RS za socialno varstvo, zdravstvene fakultete in fakultete za socialno delo.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi sicer kot pravice vključuje oskrbo v instituciji, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. Kot dodatni pravici sta predvideni e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Prosilec storitev bo vlogo za pravice podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo. Tam bodo po oceni posameznikovih potreb izdelali osebni načrt storitev zanj. Vstopne točke bodo vzpostavljene s 1. januarjem 2025.

Proračunska sredstva za zagotavljanje pravic in razvoj sistema so zagotovljena v proračunskih dokumentih za leti 2024 in 2025, od 1. julija 2025 pa bodo sredstva prišla tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnin