Evropska depozitna obrestna mera trenutno znaša 3,5 odstotka. Osrednja obrestna mera pa štiri odstotke. Trenutno se pričakuje, da bo ECB obresti zvišala še dvakrat, in sicer skupaj za 0,5 odstotne točke. Verjetnost, ki se izračunava glede na pogodbe obrestne zamenjave, pa kaže, da lahko konec leta pričakujemo obrestno mero višjo za 0,36 odstotka.
Cena denarja premika tudi cene vseh ostalih sredstev. Šestmesečni euribor, ki trenutno znaša malenkost manj kot štiri odstotke, bo tako do konca leta še nekoliko porasel. Posledično se ustavlja prodaja nepremičnin in tudi gradnja novih. V nekaterih državah so cene nepremičnin že začele izgubljati vrednost. Recimo, za švedske cene hiš se predvideva okoli 15-odstotni padec z rekordnih vrednosti. Nemške cene hiš so v prvem četrtletju letošnjega leta upadle za 6,8 odstotka, kar je največji padec od leta 2000. Ustavlja se tudi nepremičninski trg v Sloveniji. Trg nepremičnin, ki je bistveno manj likviden kot delniški ali obvezniški, se višjim obrestnim meram prilagaja bistveno počasneje in dlje časa. Če lahko za delniški trg trdimo, da se je večina podjetij že prilagodila višjim obrestnim meram, za nepremičninski trg tega ne moremo reči. Ima pa ta trg še eno veliko težavo, ki se ji reče trg poslovnih nepremičnin. Te namreč ostajajo prazne zaradi posledic v načinu dela, ki ga je prinesel covid-19. V ZDA naj bi bilo problematičnih poslovnih nepremičnin že za 64 milijard dolarjev. Analitiki, ki spremljajo trg, ocenjujejo, da lahko številka naraste še za 150 milijard dolarjev. To seveda pritiska na bančne bilance in nepremičninske sklade in posledično tudi na njihove cene delnic.
Trg nepremičnin ima očitno pred seboj še kar nekaj četrtletij, ko se bodo cene prilagajale na novo realnost. Če pa bodo obrestne mere ostale višje dlje časa, kot se trenutno predvideva (trg namreč kaže, da se lahko začnejo spuščati že prihodnje leto), pa bodo razmere zelo zahtevne še dlje. Po drugi strani se zdi, da so predvsem podjetja, ki že vrsto let generirajo prosti denarni tok, tokrat najmanj prizadeta. Recimo, cena delnice Appla, ki je v zadnjih petih letih ustvaril približno 400 milijard dolarjev prostega denarnega toka, dosega najvišje vrednosti v svoji zgodovini. Tudi nekatera evropska podjetja, ki generirajo nadpovprečno visok prosti denarni tok, dosegajo v letošnjem letu rekordne vrednosti cen delnic. Vidimo, da se višjim obrestnim meram različni naložbeni razredi prilagajajo različno hitro. Nekatera podjetja so se višjim obrestnim meram že popolnoma prilagodila, nekatera pa ta prilagoditev še čaka. Sicer pa se zdi, da smo pri koncu dvigovanja obrestnih mer tako v ZDA kot tudi EU. Lahko pa bodo obrestne mere višje dlje časa, kot nekateri mislijo, kar bi znalo prinesti dodatne težave.
