Odločba ustavnega sodišča je v podeljevanje koncesij posegla, še preden so v vladi Roberta Goloba dorekli dolgoročnejše spremembe. Med predlogi, ki so trenutno na mizi, pa je tudi ukinjanje obstoječih koncesij.

Še pred spremembami zakonodaje, ki jih napovedujejo v vladi Roberta Goloba, je v ureditev pri koncesijah v zdravstvu poseglo ustavno sodišče. Padle so omejitve, ki so mlajšim zdravnikom oteževale pot med koncesionarje, za koncesije že obstoječih koncesionarjev pa se bodo lahko po 15 letih potegovali tudi njihovi »konkurenti«. Dolgoročnih odločitev o vlogi zasebnikov v javnem sistemu oblasti še niso sprejele, med predlogi, ki so na mizi, pa je tudi ukinjanje koncesij. Zasebniki bi v tem primeru lažje delali v javnem zdravstvu in za javna sredstva.

Za čiste zasebnikevrata začasno odprta

Po izteku koncesije, podeljene za 15 let, bodo morale oblasti izvajalca zdravljenj za zdaj poiskati na novo, je razvidno iz odločbe ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je pri tem izpostavilo razlike med dosedanjim podeljevanjem in podaljševanjem koncesij. Če je pred podelitvijo koncesije obvezen javni razpis, je njeno podaljšanje skorajda samodejno, so opazili ustavni sodniki. Pri tem so zaznali neenako obravnavo zainteresiranih ponudnikov. Koncedent – v primeru osnovnega zdravstva gre za občine, na sekundarni in terciarni ravni pa za ministrstvo za zdravje – bo moral v prihodnje glede na stališče ustavnega sodišča najpozneje leto pred iztekom koncesije preveriti, ali potreba po koncesiji še obstaja. Če bo še potrebna, jo bo moral podeliti z javnim razpisom, pri čemer pa koncesije ne bo nujno prejel dotedanji koncesionar.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bila sprejeta v mandatu vlade Mira Cerarja in so ji zdravniki ostro nasprotovali, je med drugim uvedla tudi obvezo zaposlitve odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Posebej veliko nejevolje je povzročalo predpisovanje minimalnih izkušenj za zdravnika, ki deluje v tej vlogi: vsaj tri leta za osnovno zdravstvo in vsaj pet let za sekundarno in terciarno raven. Enako je obveljalo za pridobitev koncesije v zdravstveni dejavnosti. Opravljena specializacija ni več zadoščala za samostojno delo v okviru koncesije.

V Zdravniški zbornici Slovenije so se leta 2017, ko je bila omenjena novela sprejeta, že zavzemali za ukinitev koncesij. Predlagali so, da bi se lahko za programe zdravljenj v javnem sistemu potegovali vsi z licenco oziroma izvajalci z ustreznim dovoljenjem za delo. Pri skrajševanju čakalnih dob so jim oblasti, nazadnje tudi Golobova vlada, deloma prisluhnile, a imajo pred čistimi zasebniki še vedno prednost javni zavodi in obstoječi koncesionarji. Poleg tega so čistim zasebnikom vrata v javni sistem odprta le začasno.

Zdravniška zbornica:
Sistem je nelogičen

V Sloveniji deluje nelogičen sistem razpisovanja koncesij s strani države in občin, še vedno vztrajajo v zdravniški zbornici, ki oporeka tudi sedanjemu načinu razpisovanja programov zdravstvenih storitev pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Odločitev ustavnega sodišča, ki postavlja dodatne omejitve pri podaljšanju koncesij, po njihovi oceni ne more prispevati k reševanju akutnih težav z dostopnostjo zdravstvenih storitev za paciente. »Zato upamo, da se bo zdravstvena reforma dotaknila tudi tega vprašanja,« so poudarili.
Po oceni zbornice, ki jo vodi Bojana Beović, bi bilo treba zdravstvene storitve v bodoče razdeljevati tako, da jih bo lahko opravljal izvajalec z najboljšimi pogoji z vidika varnosti, kakovosti in dostopnosti. »Le tako bo pacient postavljen v središče zdravstvenega sistema,« menijo v zbornici. Na nesorazmerno omejevanje samostojnega opravljanja dejavnosti pa so opozarjali že ob sprejemanju zakonske novele, so izpostavili.

Zahtevo za presojo ustavnosti so v aktualnem primeru podali poslanci SDS in NSi, ustavno sodišče pa se o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ni izrekalo prvič. Po tožbah koncesionarjev je zahtevo za oceno ustavnosti na primer vložilo upravno sodišče. Prehodna ureditev, s katero so se za nedoločen čas podeljene koncesije spremenile v koncesije
za obdobje 15 let, ni v neskladju z ustavo, so na ustavnem sodišču ugotovili leta 2021. Leta 2018 pa je ustavno sodišče zavrglo zahtevo zdravniške zbornice in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov omenjenega zakona. Zgolj predvidevanje, da bodo izpodbijani členi imeli ekonomske posledice za pobudnike, ne zadošča, so takrat ugotavljali ustavni sodniki.

Konkretne spremembe
še neznanka

H kakšnim spremembam pri koncesijah se nagibajo kratkoročno ali pri zdravstveni reformi, na ministrstvu za zdravje še niso razkrili. »Odločitve ustavnega sodišča še preučujemo, zato še ne moremo podati končnih informacij,« so nam sporočili v petek. Odločbo bodo spoštovali, so zagotovili na ministrstvu, kjer trenutno z razpisom iščejo koncesionarje v zobozdravstveni dejavnosti. 8,7 programa so namenili za čeljustno in zobno ortopedijo, 2,2 programa pa za oralno kirurgijo in maksilofacialno kirurgijo.

Kot smo že poročali, gre deloma za koncesije, ki jih je tik pred lanskimi državnozborskimi volitvami načrtovala že vlada Janeza Janše, a je tedanji minister Janez Poklukar končno odločitev prepustil nasledniku. Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, so nam pojasnili, da so bile lani zaradi upokojitve vrnjene štiri koncesije na področju čeljustne in zobne ortopedije. Za letos podatkov še nimajo, so pristavili. Napovedano podeljevanje koncesij so v zdravstvenem resorju v zadnjih mesecih sicer utemeljevali z dolgimi čakalnimi dobami in nezmožnostjo javnih zavodov, da bi zadostili potrebam.