Afriška prašičja kuga je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Za človeka sicer ni nevarna, je pa lahko smrtonosna za prašiče, saj je zelo nalezljiva, cepiva zanjo pa ni. Trenutno imajo z njo pri domačih prašičih največ težav Romunija, Srbija in Hrvaška, pri divjih pa tudi naši sosedi Madžarska in Italija. Od leta 2017 je zaradi APK samo v Evropi poginilo 2,3 milijona prašičev, od tega več kot 150.000 lani. Na Hrvaškem so prvi primer APK pri domačih prašičih odkrili 26. junija letos, doslej pa so bolezen potrdili že na 97 kmetijah na območju vukovarsko-sremske in brodsko-posavske županije, saj se širi kot požar. V Sloveniji je preplah povzročila tudi vest iz prejšnjega tedna, da so le kakih petdeset kilometrov od meje z našo državo, na območju Karlovca, APK potrdili tudi pri divjem prašiču.
Aktivno bodo iskali poginjene divje prašiče
Slovenija je za zdaj sicer še brez potrjene APK, je pa zaradi razmer na Hrvaškem včeraj zasedalo državno središče za nadzor bolezni (DSNB) in potrdilo ukrepe, ki jih je predlagala strokovna skupina, sestavljena iz veterinarjev, lovcev, biologov, epizootiologov … Ob meji s Hrvaško so določili območje z visokim tveganjem, ki obsega 413,77 kvadratnega kilometra. To je območje osmih lovskih družin in dela lovišča s posebnim namenom (Banja Loka, revir Lapinje, Predgrad, Sinji Vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor), kjer bodo za to usposobljeni lovci aktivno iskali morebitne poginjene divje prašiče, prek katerih se lahko bolezen prenese na domače prašiče. Na območju z visokim tveganjem bodo okrepili tudi vzorčenje in preiskave na APK tako pri domačih kot divjih prašičih ter poostrili nadzor nad izvajanjem biovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov.
Hrvati so APK doslej potrdili pri treh divjih prašičih. Pri vseh naključno; pri dveh povoženih in pri enem, ki so ga ustrelili lovci. Poginjenih divjih prašičev sami doslej niso našli, pri domačih pa so bolezen ugotovili razmeroma pozno in jim je ušla z vajeti. Tudi zato je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) prejšnji teden organizirala izobraževanje za veterinarje, včeraj pa je izpeljala še dve splošni izobraževanji za rejce, lovce in druge deležnike. Janez Posedi, vršilec dolžnosti generalnega direktorja UVHVVR, je zaradi razmer na Hrvaškem zelo zaskrbljen. »Prvi izbruh pri njih je bil od meje s Slovenijo oddaljen okoli dvesto kilometrov, zdaj je bolezen od nas oddaljena le še okoli petdeset kilometrov. Preskok v pičlih dveh tednih za 150 kilometrov je zelo velik,« meni Posedi in dodaja: »Ni več vprašanje, ali bomo dobili APK, vprašanje je le, kdaj se bo to zgodilo.«
Mesne dobrote naj ostanejo v okuženih državah
V prid širjenju APK so tudi migracije turistov in delavcev iz držav južno od Slovenije, ki ob koncih tedna doma obiskujejo svojce, do tam pa se k nam vračajo z mesnimi dobrotami, ki so lahko vir okužbe. Uprava za varno hrano zato vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, poziva, naj s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje vnosa bolezni.
Zelo previdni morajo biti tudi rejci. Budno morajo spremljati morebitne bolezenske znake pri prašičih, ki so značilni za APK. To so povišana telesna temperatura, izguba apetita, pomanjkanje energije, bruhanje, driska, pordela koža … Dosledno morajo izvajati tudi biovarnostne ukrepe. To pomeni, da se morajo pred vstopom v hlev razkužiti, prav tako, ko ga zapustijo. Zelo pomembno je tudi, da kupujejo le preverjene živali s svežim laboratorijskim izvidom in da prašičev ne krmijo s pomijami, saj so bile za začetek APK v mnogih državah, tudi v Srbiji, krive ravno pomije.
