V bolnišnicah vsak dan umirajo pacientke in pacienti. Nekatere primere preiščejo nadzorne komisije in kriminalisti. Takšna smrt se je zgodila v začetku meseca v UKC Maribor. Po poročanju Večera je dva dneva po opravljenem carskem rezu umrla porodnica, ki je bila v 39. tednu nosečnosti. Otrok je živ in zdrav.
Žensko so sprejeli na oddelek 1. marca. Imela je pisno priporočilo ginekologinje, naj opravijo carski rez, ker je bil plod v maternici v medenični vstavi – ni bil obrnjen z glavo navzdol. V UKC Maribor so ji ob sprejemu svetovali obrat ploda in sprožitev običajnega poroda, s čimer se je strinjala. Kaj se je zatem dogajalo, je predmet preiskave kriminalističnega predkazenskega postopka, ki ugotavlja, ali so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja.
Direktor UKC sprožil interni strokovni nadzor
»Ves čas bivanja v porodnišnici je bilo stanje ploda in matere popolnoma normalno. Opravljen je bil carski rez, otrok je bil kmalu po porodu v dobrem stanju. Po porodu se je stanje porodnice močno poslabšalo. Preseljena je bila v intenzivno enoto. Pacientka je umrla 4. marca,« so dogodek opisali v UKC Maribor. »Najverjetneje je šlo za embolijo s plodovnico, ki se je dejansko ne da preprečiti. Žal se je dogodek končal tragično,« je za Radio Slovenija povedal Iztok Takač, vršilec dolžnosti predstojnika klinike za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor.
Svojci pokojne so o dogodku obvestili policijo, vodstvo UKC pa je sklenilo, da se zaradi nepristranske obravnave obdukcija opravi na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Anton Crnjac, direktor mariborskega kliničnega centra, je včeraj sprožil še interni strokovni nadzor, ki bo skušal odgovoriti na vprašanje, ali je bilo zdravljenje porodnice v skladu z doktrino. Izsledki nadzora bodo znani čez mesec dni. V skladu s sodno prakso se o napaki pri zdravljenju govori, kadar ravnanje zdravstvenega delavca ni v skladu s strokovno doktrino in profesionalnimi standardi, poslabšanje pacientovega zdravja pa je posledica strokovno nepravilnega ravnanja.
»Kazenska odgovornost za kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja je podana, ko se ugotovi, da je zdravnik ali drug zdravstveni delavec s krivdno obliko malomarnosti (nezadostne skrbnosti) ravnal v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke ter tako povzročil prepovedano posledico – občutno poslabšanje zdravja oziroma smrt,« razloži Ula Tomaduz iz odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut. »Sodišče mora poiskati pomoč izvedencev ustreznih medicinskih strok, saj nima strokovnega medicinskega znanja za sklepanje o tem, kdaj gre za 'zdravniško napako'.«
Pri kazenski odgovornosti mora biti dejanje podano v točno takšni obliki, kot je predpisano v zakonu, medtem ko je civilna odgovornost mogoča tudi, če kazenske odgovornosti ni. »Odškodnino je lažje uveljavljati, če je že s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljena storitev kaznivega dejanja. Civilno sodišče je namreč vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in krivde storilca, treba je dokazovati še nastanek škode in vzročno zvezo med ravnanjem ter škodno posledico,« razloži Tomaduzova.
Rekordna odškodnina, tudi če ni bilo napake pri zdravljenju
Če se izkaže, da napake pri zdravljenju ni bilo, je govor o zapletu pri zdravljenju. Ta lahko nastane, tudi če je obravnava potekala strokovno neoporečno in skrbno. Ob morebitnem zapletu sta kazenska odgovornost vpletenih zdravstvenih delavcev in odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove praviloma izključeni, a so mogoče tudi izjeme.
Med njimi je rekordna odškodnina, povezana z zapleti pri porodu, ki je bila izplačana leta 2017. Postojnska bolnišnica je morala v tem primeru skupaj z zamudnimi obrestmi otroku in njegovim svojcem plačati več kot 850.000 evrov. Leta 2005 je porodničar kljub napotnici za carski rez vztrajal pri naravnem porodu, med katerim se je maternica zaradi raztezanja raztrgala, dihalna stiska pa je otroku pustila trajne posledice.
Po mnenju sodnih izvedencev, ki so bili pritegnjeni v sodni postopek na koprskem okrožnem sodišču, zdravstveno osebje sicer ni storilo napake, ki bi povzročila raztrganje maternice. Tudi porod po naravni poti po predhodnem carskem rezu ni bil v nasprotju s pravili stroke, je leta 2016 ugotovilo sodišče, a bi moral zdravnik porodnici predstaviti tveganja naravnega poroda in ji omogočiti, da sodeluje pri odločitvi o načinu poroda. Odškodnino je sodišče prisodilo zaradi kršenja pojasnilne dolžnosti.