Pravnik in ekonomist Jože Mencinger, ki je 26. avgusta umrl v 82. letu starosti, je bil pronicljiv mislec, izkušen retorik in svobodomiseln človek. V medijih je nastopal kot mnenjski voditelj, interpret domačega in tujega ekonomskega ter družbenopolitičnega dogajanja. V svojih nastopih je podajal zamisli, kako ekonomske odnose spremeniti in jih prilagoditi – po meri človeka.
Mencinger se je kot ekonomski strokovnjak ukvarjal z makroekonomsko analizo, analizo ekonomskih sistemov in ekonomsko politiko. Njegov cilj je bil doseganje bolj smotrnega upravljanja ekonomskih odnosov in gospodarskih sistemov. Večkrat je nastopal na radiu, televiziji in v časopisih.
V Dnevniku smo s spoštovanjem objavljali Mencingerjeve analize makroekonomskih razmer, gospodarstva in finančnih politik. Veljal je za liberalnega misleca, do določene mere kritičnega do prevladujoče družbene ureditve, ki interese kapitala postavlja pred človekove pravice in blagostanje ljudi. Zavzemal se je za izboljšanje položaja delavcev in deprivilegiranih skupin. Ob begunski krizi pred sedmimi leti je v javnosti odmeval njegov pronicljivi izračun, da bi Evropska centralna banka že s tretjino mesečno ustvarjenega denarja – s katerim je ekscesno zalagala banke in je po Mencingerjevem mnenju ustvarjala novo bodočo finančno krizo – lahko vse leto skrbela za vse begunce, ki prihajajo v Evropo. Denar bi bil porabljen v Evropski uniji in bi oživljal gospodarsko aktivnost, begunci pa bi postopoma postali nova delovna sila, ki je bo v EU prej ali slej zmanjkalo, je že tedaj opozarjal profesor.
Kariera Jožeta Mencingerja v poosamosvojitveni politiki je bila relativno kratka: bil je član slovenske vlade v letih 1990−1991 kot njen podpredsednik in minister za gospodarstvo. Do politike je po odhodu iz vlade vzdrževal zmerno distanco, a jo je vselej kritično motril. V zadnjem obdobju se je s kolegi intelektualci večkrat javno postavil po robu represiji Janševe oblasti. Pridružil se je pozivom civilne družbe in protestnega gibanja za povrnitev demokratičnih standardov.
Kot strokovnjak in znanstvenik je bil član sveta Banke Slovenije (1991−1997), direktor ekonomskega inštituta EIPF, bil je tudi državni svetnik in član fiskalnega sveta. V tujini je med drugim deloval kot svetovalec Svetovne banke ter svetovalec UNDP v Bosni in Hercegovini. Predaval in raziskoval je na tujih univerzah in inštitutih v Zagrebu, Pittsburghu (ZDA), italijanskem Torinu, na Dunaju ... Poleg vabljenih predavanj v večini evropskih držav je občasno predaval v ZDA, na Japonskem in Kitajskem.
Leta 1975 je v ZDA na Univerzi Pensilvanije doktoriral z disertacijo na temo ekonomskega modela Jugoslavije. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je služboval od leta 1967, redni profesor je postal leta 1987. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani. Od leta 2011 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Leta 2001 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Bil je tudi častni meščan Ljubljane.
Ob njegovi smrti se vrstijo izrazi sožalja. Od njega se je z osebnim zapisom poslovil predsednik republike Borut Pahor, slovesni zapis je delila tudi vlada Roberta Goloba. »Zapustil nas je velik človek, izjemen profesor in strokovnjak,« je zapisala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. »Odšel je oče naše gospodarske samostojnosti,« je sporočil evropski poslanec Milan Brglez. »Krasila sta ga pronicljiv um in smisel za humorne prispodobe. Ni veliko takih,« pa je spomnil nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar.
Preberite še:
Jože Mencinger, ekonomist in pravnik, o sedanji krizi: Ob osamosvojitvi je bila negotovost še večja
Dr. Jože Mencinger, ekonomist in pravnik: Bolj kot trgovinskih vojn se je bati pravih
Predvolilno razmišljanje o vejah oblasti: vrtiljak neodgovornosti
