Namen sestanka, ki je potekal na pobudo Sindikata kmetov Slovenije, je bil ugotoviti, kaj lahko kmetje letos pričakujejo, saj je, kot je dejal podpredsednik sindikata Franc Küčan, veliko neznank in različnih ugibanj, kaj bo s slovensko pšenico.
Na podlagi prvih rezultatov požetega ječmena ugotavljajo, da bo letošnja letina med slabšimi. Kljub temu da so po Küčanovih navedbah doslej poželi ječmen slabše kakovosti, ječmena višje kakovosti pa še ne, je količina pridelka na hektar majhna.
Ocenjujejo, da so kmetje v povprečju poželi od 3,5 do 5,5 tone na hektar. Za ječmen je trenutno cena odkupa 130 evrov za tono, »kar predstavlja zgolj 60 odstotkov stroškov pridelave«. »To je zelo skrb vzbujajoče, saj je letošnja pridelava stroškovno še dražja od lanske zaradi dragih gnojil in zaščitnih sredstev,« je izpostavil Küčan.
Tudi pri pšenici je stanje zelo slabo, saj ni imela idealnih pogojev za rast, dež v zadnjih tednih negativno vpliva na zorenje posevka. Pojavljajo se tudi bolezni. Kmetijski inštitut Slovenije je izračunal, da so ob povprečnem pridelku šestih ton na hektar stroški pridelave pšenice kakovostnega razreda B 285 evrov na tono, je pojasnil Küčan. Vendar se kmetje bojijo, da bo količina pridelka manjša.
Dodatno so zaskrbljeni zaradi uvoza ukrajinske pšenice, ki se prodaja po 170 evrov za tono. Küčan je kritičen do Evropske komisije, ki je »dovolila Ukrajini, da se s svojimi 20 milijoni ton pšenice prosto giblje po evropskih tržiščih«.
Obenem so se na sestanku seznanili s ponudbo enega od ukrajinskih podjetij, ki ponuja ukrajinsko moko po 360 do 370 evrov za tono, kar po mnenju predstavnikov kmetov »ruši slovenski trg«. Podjetje poleg tega slovenskim mlinarjem in morebitnim drugim odkupovalcem med drugim ponuja, kot je razvidno iz dopisa, dobavo moke v embalaži s slovensko blagovno znamko.
Zaradi vsega naštetega bodo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovili poziv, naj pristojni preverijo, ali sta ponujeni ukrajinski pšenica in moka skladni z evropskimi standardi. Ministrico Ireno Šinko bodo tudi pozvali, naj skupaj z Evropsko komisijo zagotovi, da v Sloveniji ohranimo okrog 28.000 hektarjev zemljišč s pridelavo pšenice. Poleg tega pričakujejo izravnalna plačila, ki predstavljajo razliko med trenutno odkupno ceno pšenice, ki je 220 evrov, in izračunanimi stroški pridelave, ki so pri 285 evrov.
Predvsem pa Küčan poudarja pomen nadzora nad ukrajinsko pšenico in moko. To problematiko po njegovih besedah izpostavljajo toliko bolj, ker je letos v shemo Izbrana kakovost vstopil tudi sektor žit.
