Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) je informacijo, da so kupci zaužili ali v marmelade, sokove ... predelali 7,4 tone spornih breskev iz Srbije, javnosti povsem zamolčala, o prodaji spornih poljskih sliv pa je potrošnike obvestila le deloma. Vida Znoj, vršilka dolžnosti generalne direktorice uprave za varno hrano, je pojasnila, da na svoji spletni strani potrošnike obveščajo o umikih in odpoklicih živil, ki jih izvajajo trgovci, vendar le o tistih, ki lahko predstavljajo potencialno tveganje in jim rok uporabe še ni potekel oziroma je upravičeno pričakovanje, da imajo ta živila še doma.
Molčali, da se ne bi ljudje odrekli sadju
S klorpirifosom obogatene slive in breskve imajo nekateri kupci zagotovo še doma – predelane v kompote, marmelade, zamrznjene v cmokih ..., zato je ta razlaga Znojeve na trhlih temeljih. Poudarila je tudi, da je to, ali bodo potrošnika obvestili o umiku ali odpoklicu spornega živila, odvisno tudi od tega, kolikšno tveganje predstavlja takšno živilo. »Predvsem moramo poudariti, da je potrošnik kemijskim tveganjem, kamor sodijo tudi pesticidi, izpostavljen daljše časovno obdobje in zanj zelo pogosto ne predstavljajo akutnega tveganja,« je dejala prva varuhinja varne hrane v državi. Ocenila je tudi, da javna objava informacije o spornem sadju potem, ko to ni več v prodaji, ne bi prispevala k večji zaščiti potrošnikov. »Takšne informacije bi lahko vplivale na to, da bi potrošnik v dnevni meni vključil manj sadja in zelenjave. Dejstvo je, da lahko takšne informacije privedejo do dodatnih zavržkov tudi tistih živil, ki so dejansko skladna,« je še dejala Vida Znoj.
Vodja sektorja za nadzor hrane na upravi Nadja Škrk pa je ocenila, da je način obveščanja potrošnikov o spornih živilih korekten in že vrsto let enak. »Naša uprava spada med bolj transparentne institucije, kar zadeva obveščanje potrošnikov,« je prepričana Nadja Škrk. Z njo se je strinjala tudi direktorica. »Rada bi dodatno poudarila, da imajo podoben način obveščanja tudi številne druge države članice, s katerimi smo v zadnjem obdobju navezali stik,« je povedala Vida Znoj in naštela tri države – Italijo, Estonijo in Latvijo. Če bi se Slovenija zgledovala po boljših od sebe, bi morala direktorica omeniti denimo Francijo, Dansko, še zlasti pa Češko, ki vzorno skrbi za svoje potrošnike. Že več kot deset let ima vzpostavljen spletni portal (https://www.potravinynapranyri.cz/), na katerem jih sproti in dosledno obvešča o vseh neskladjih, povezanih s hrano ter njenimi pridelovalci, predelovalci in prodajalci.
Javno razgalijo tudi tiste, ki zavajajo
Češka inšpekcija za kmetijstvo in hrano (CAFIA) na tem portalu vsak dan objavlja podrobne rezultate analiz posameznih živil. Potrošnike obvešča o nekakovostnih, potvorjenih ali nevarnih živilih, ki jih odkrije med uradnim nadzorom. Ob zagonu spletnega portala se na naslovni strani pojavijo fotografije z neskladnimi živili. Ob vsakem je natisnjeno jabolko. Če je rumene barve, je živilo nekakovostno, oranžna barva pomeni, da gre za potvorbe, rdeče jabolko pa označuje nevarna živila. Izpišejo se tudi ime izdelka, kategorija in podkategorija živila, tisti, ki je bil predmet pregleda (proizvajalec, uvoznik, distributer ali prodajalec), dodan je Googlov zemljevid, da potrošniki natančno vedo, kje domujejo packi, navedeni sta tudi država porekla živila in njena zastava. Natančno je tudi opisano, kaj je z živilom narobe.
»Cilj nadzora je zaščita potrošnikov pred živili, ki niso varna, so zavajajoče označena, ki jih prodajajo kljub pretečenemu roku uporabnosti, so neznanega izvora ...« navaja CAFIA. Na seznamu živil sporne kakovosti prednjačijo piva in vina, največ potvorb pa češki inšpektorji zaznavajo pri medu in predpakiranem mletem mesu. Pri medu predvsem to, da je drugačnega botaničnega izvora, kot piše na deklaraciji, pri mletem mesu pa je govedine v njem pogosto manj, kot je navedeno na izdelku.
Češki potrošnik ima možnost izbire
CAFIA bedi tudi nad obrati za proizvodnjo, distribucijo in prodajo hrane. Imena vseh, ki jih zaradi neskladij začasno zapre, sproti objavi na spletnem portalu – da se lahko potrošnik odloči, pri kom bo kaj kupil ali v kateri restavraciji bo pojedel večerjo. Seznam zaprtih obratov je prav tako opremljen s fotografijo obrata, z naslovom in Googlovim zemljevidom, z natančnim popisom ugotovljenih nepravilnosti, z datumom začasnega zaprtja in datumom ponovnega odprtja. Vsi podatki na spletni strani ostanejo pol leta, potem jih preselijo v arhiv. Potrošnik lahko torej išče med aktualnimi ali arhivskimi vzorci.
V zadnjih šestih mesecih je CAFIA začasno zaprla šestdeset obratov (samo ta mesec devet, zadnjega pred petimi dnevi), od tega 32 trgovin, deset restavracij, sedem proizvodnih obratov, štiri obrate hitre prehrane, dva obrata za proizvodnjo in distribucijo hrane, dva puba in slaščičarno. Najpogostejši razlogi za zaprtje so bili žive ali mrtve miši in mišji iztrebki, nevarnost kontaminacije živil, plesen, umazanija, poškodovane stene, pomanjkljivo čiščenje ...
