Slovenski predelovalci lesa krivdo za to, da bodo nekateri v prihodnje dobivali manj lesa iz državnih gozdov ali bodo celo ostali brez njega, pripisujejo tudi dejstvu, da družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) tokrat hlodovino iz državnih gozdov izdatno dodeljuje tudi hrvaškim kupcem, medtem ko sami prek letnih pogodb na Hrvaškem ne morejo dobiti lesa iz njihovih državnih gozdov.
Izločili preprodajalce in dolžnike
V SiDG očitke, da so slovenski predelovalci ostali brez surovine zaradi hrvaških kupcev, zavračajo. Trdijo, da so tisti, ki se resno ukvarjajo z lesno predelavo, zadovoljni z dodeljenimi količinami državne hlodovine, saj je večina dobila celo več lesa kot po prejšnji pogodbi. Po navedbah SiDG se pritožujejo tisti, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. To pomeni, da imajo neporavnane obveznosti bodisi do države bodisi do SiDG ali pa so les le preprodajali in niso imeli ustreznih dokazil, da ga sami predelujejo. Pojasnili so, da so več hlodovine dobila podjetja, ki imajo dokazano večji obseg pridelave, ustvarijo večjo dodano vrednost in imajo več zaposlenih. SiDG pri preteklih sklepanjih dolgoročnih pogodb naštetih meril ni upošteval. To je tokrat storil prvič na podlagi novih pravil prodaje, ki jih je sprejela še Janševa vlada, veljajo pa od 25. aprila 2022.
Predmet tokratnega razpisa za dolgoročne prodajne pogodbe je bilo 701.000 kubičnih metrov lesa. K tej količini je treba prišteti še dolgoročni prodajni pogodbi, ki ju ima SiDG sklenjeni s svojim hčerinskim podjetjem Snežnik Kočevska Reka in s podjetjem MBS. Po podatkih SiDG je v letu 2022 državno hlodovino po dolgoročnih pogodbah odkupovalo 167 slovenskih podjetij in leto prej 181. Sklep o količinah, do katerih bodo upravičeni po novih dolgoročnih pogodbah, je SiDG izdal 158 podjetjem in še šestim, ki so se na javni razpis prijavila v dveh konzorcijih.
Osem podjetij ni izpolnjevalo razpisnih pogojev
Od 30 podjetij (brez Snežnika), ki so bila po pogodbah iz leta 2021 upravičena do največjih količin hlodovine, se jih je na zadnjem razpisu za odkup hlodovine iglavcev potegovalo 27. Od tega tri zaradi zapadlih obveznosti niso več upravičena do lesa iz državnih gozdov, 24 podjetjem pa je SiDG dodelil skoraj petino večje količine kot leta 2021.
V SiDG nadalje navajajo, da so slovenskim podjetjem tokrat razdelili približno enako količino hlodovine listavcev kot leta 2021, so pa zaradi spremenjenega sistema razporejanja količin nekatera podjetja dobila občutno več lesa, druga pa manj. Na tem razpisu je sodelovalo tudi vseh trideset podjetij (brez Snežnika), ki so jim leta 2021 dodelili največ lesa, vendar jih pet ni izpolnjevalo razpisnih pogojev. To pomeni, da so imela zapadle obveznosti ali pa niso zagotovila varščine. So pa podjetja, ki proizvajajo sekance in z lesom povečini le trgujejo, dobila manj oblovine iglavcev in listavcev kot leta 2021. Več so je dodelili lesnopredelovalnim industrijam z višjo dodano vrednostjo. Po novih pravilih lahko SiDG s strateškimi kupci sklene tudi petletne dolgoročne pogodbe o dobavi državne hlodovine. Za strateške štejejo tisti, ki imajo primarno predelavo lesa registrirano kot glavno dejavnost in imajo vsaj tri milijone evrov letnega prometa iz glavne dejavnosti. Takšnih naj bi bilo 29.
Hrvaška tuje kupce lahko zavrne, Slovenija ne
V SiDG so nam potrdili, da so približno pet odstotkov razpisane količine lesa (dobrih 56.000 kubikov), ki ga bodo posekali v državnih gozdovih, dodelili hrvaškim kupcem. Navajajo, da zaradi prostega pretoka blaga, storitev in delovne sile v EU lesnim predelovalcem iz tujine ne morejo prepovedati kandidiranja na razpisih za prodajo lesa iz državnih gozdov. Zanj se lahko potegujejo vsi, ki so od centra gozdnogospodarskih območij oddaljeni do štirideset kilometrov.
Toda hrvaško državno gozdarsko podjetje Hrvatske šume v letnih pogodbah les dodeljuje le kupcem, ki so registrirani na Hrvaškem in tam les tudi predelujejo. Slovenski ga ne morejo dobiti. To odstopanje od pravil EU si je, tako SiDG, Hrvaška izpogajala v predpristopnih pogajanjih in velja v prehodnem obdobju.
