Večji slovenski gorski in smučarski centri v tem času vstopajo v največji investicijski cikel v zadnjih treh desetletjih. Z evropskimi sredstvi in sredstvi iz državnega proračuna bodo do novembra zamenjali nekatere žičniške naprave muzejskih vrednosti. A ne vsi; na Kaninu denarja za svoj projekt niso dobili, v Kranjski Gori pa ne vedo, ali bodo pridobljeni denar lahko počrpali.
Smučanje na slovenskih smučiščih je lahko nostalgičen izlet v preteklost. Bržkone si bodo smučarji enotni, da sta med najbolj zastarelimi, tako rekoč muzejskimi napravami na slovenskih smučiščih tisti na Voglu: dvosedežnica Zadnji Vogel in enosedežnica Šija, pa tamkajšnja vlečnica Kratki plaz. Slednji štejeta neverjetnih 57 let in sta med najstarejšimi obratujočimi napravami na slovenskih smučiščih.
Dobra novica je, da naslednjo sezono ne bo več tako. Smučišče Vogel je na razpisu gospodarskega ministrstva pridobilo denar za zamenjavo ene od teh naprav. Dvosedežnico Zadnji Vogel bo končno zamenjala panoramska krožna kabinska žičnica. Koncesijo in gradbeno dovoljenje so na Voglu že pridobili. »Konec zimske sezone bomo predvidoma začeli odstranjevati več desetletij staro dvosedo in postavljati novo sodobno žičnico. Ta bo za potnike udobnejša in okolju prijaznejša, tišja, pa tudi za nekaj minut hitrejša od sedanje dvosedežnice. V kabinah s kapaciteto do deset oseb bo lahko naprava v eni uri prepeljala nekaj manj kot 1500 smučarjev oziroma pohodnikov. V kabino bo mogoče naložiti tudi kolo,« je opisala Aleksandra Fiorelli iz centra Vogel.
Gospodarsko ministrstvo je namreč smučiščem na razpisu razdelilo 63,5 milijona evrov nepovratnih (evropskih in državnih) sredstev, da bi se končno prestrukturirala v gorske centre, ki bodo za obiskovalce zanimivi vse leto. Ključni pogoj za pridobitev denarja je bila uvedba dodatnih celoletnih aktivnosti.
Tudi sedežnici Zvoh šteti dnevi
Na Voglu bodo poleg nove krožne kabinske žičnice uredili še visokogorsko arheološko pohodniško pot, gorskokolesarsko pot Orlove glave, otroški park ter disk-golf park. Za vse skupaj so na razpisu pridobili 6,5 milijona evrov; projekt je sicer vreden 8,5 milijona evrov. Končan naj bi bil novembra. »Načrtujemo še zamenjavo vlečnice Kratki plaz in enosedežnice Šija,« je napovedala Fiorellijeva, a za to se niso potegovali za javna sredstva.
Dnevi so šteti tudi petnajst let mlajši, a zato nič bolj sodobni dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, ki je znana po tem, da smučarje prezebe do kosti na poti na vrh smučišča. Že v naslednji sezoni jo bo zamenjala nova sodobna zaprta šestsedežnica, je povedal direktor smučišča Krvavec Janez Janša. Investicijo, ki vključuje še postavitev energetskih točk in nakup električnih koles, je ocenil na dobrih 10 milijonov evrov, pri čemer so prek ministrstva pridobili osem milijonov evrov.
Namesto vlečnic
seštsedežnica Mašinžaga
Ene najdražjih investicij se lotevajo na Rogli, kjer bodo zamenjali svoji najstarejši vlečnici, legendarni Mašinžagi 1 in 2, ki smučarje prevažata od daljnega leta 1980. Kar 11,35 milijona evrov vreden projekt, ki med drugim vključuje novo šestsedežnico z ogrevanimi sedeži in zaprtimi kabinami, bo država podprla z osmimi milijoni evrov nepovratnih sredstev, preostanek bodo dodali v Uniturju, kjer upravljajo gorski center. Smučarji se bodo veselili bistveno hitrejše, toplejše in udobnejše vožnje od vznožja do vrha, poletni turisti pa dejstva, da bo sedežnica primerna tudi za prevoz koles. Načrtujejo tudi leteči tobogan (flying coaster) – gradnjo 1200 metrov dolge proge na višini od 5 do 8 metrov, kjer bo mogoče doseči hitrost 40 kilometrov na uro, pa 1,5 kilometra dolgo stezo za gorske trikolesnike (mountain carts) in novi družinski progi v njihovem kolesarskem parku, so opisali v Uniturju.
Na smučišču Golte bodo dvosedežnico Smrekovec in vlečnico Stari stani nadomestili z dvema novima štirisedežnicama, je pojasnila direktorica smučišča Golte Suzana Srdić. Poleg tega bodo uredili še jeklenico, adrenalinski park, otroški tematski park, šotore za opazovanje zvezd, gugalnico gigantko. Vrednost projekta je 10 milijonov evrov, ministrstvo bo primaknilo slabih osem milijonov evrov. »Zamenjava naprav bo imela veliko dodano vrednost za smučišče, saj bo to pomenilo ne samo nove in udobnejše naprave, ampak bomo z menjavo predvsem dosegli večjo pretočnost, hitrejše odprtje vseh prog, saj pod vlečnico ne bo treba zasneževati v primeru pomanjkanja snega,« je opisala Srdićeva.
Vmesna postaja
na pohorski vzpenjači
Tudi na Pohorju se obeta pomembna posodobitev: zamenjava vlečnice Ruška z novo štirisedežnico in gradnja nove vmesne postaje krožne kabinske žičnice, za kar so v javnem podjetju Marprom, ki upravlja smučišče, že izbrali izvajalca (podjetje Leitner). Oboje je del novega, 7,5 milijona evrov vrednega projekta Outdoor center Maribor – Areh, ki med drugim vključuje še nove kolesarske proge, gibalne parke in steze za gorske gokarte. Ministrstvo je projekt podprlo s slabimi šestimi milijoni evrov. Pri vmesni postaji gondole je lastni delež zagotovila Mestna občina Maribor, v preostalem delu pa ga bo pokril Marprom, so sporočili iz družbe.Tudi na smučišču Trije kralji na Pohorju (ki ni pod okriljem Marproma) so že pridobili gradbeno dovoljenje za novo štirisedežnico Veliki vrh. Za 3,8 milijona evrov vreden projekt bodo prek razpisa ministrstva pridobili dobre tri milijone evrov.
Na Kopah načrtujejo novi štirisedežnici namesto vlečnic Pahernik in Kopnik ter novo vlečnico Velika Kopa. Mimogrede, v ponedeljek se je prav na vlečnici Pahernik pretrgala jeklenica in poškodovala dva smučarja, enega huje. Direktor družbe Vabo, ki je lastnica Kop, Boštjan Paradiž je zatrdil, da je bila sicer stara naprava tehnično pregledana in da imajo zanjo tudi vsa obratovalna in druga dovoljenja. Vzrok nesreče še preiskujejo, vlečnica je do nadaljnjega zaprta. Investicija v novi štirisedežnici je vredna več kot deset milijonov evrov, ministrstvo pa bo primaknilo 7,7 milijona evrov. Pravkar mineva enajsto leto od zadnje investicije na Kopah; tedaj so zgradili štirisedežnico Pungert.
Cerkno kot narekovalec trendov
Na Veliki planini se obeta zamenjava skoraj štirideset let stare dvosedežnice Šimnovec, ki se ji tudi sicer izteka življenjska doba, odmerjena z uporabnim dovoljenjem, z novo šestsedežnico. Poleg tega napovedujejo še nakup električnih koles in ureditev tematskega parka za otroke. Vse skupaj je vredno 10 milijonov evrov, pri čemer so na razpisu ministrstva pridobili dobrih sedem milijonov evrov.
Na smučišču Cerkno letos načrtujejo posodobitev treh žičniških naprav, postavitev adrenalinskega parka in nakup električnih koles. »Obenem želimo, da gosti sledijo naši trajnostni filozofiji. Zato je pomemben del investicije namenjen tudi za ozaveščanje in pridobitev ekološkega znaka zero waste. Prizadevamo si, da bi postali prvi smučarski center brez smeti v Sloveniji in v širši regiji,« je izpostavil direktor centra Jože Oplotnik. Skupna vrednost investicije znaša 2,5 milijona evrov, dva milijona bo zagotovila država prek omenjenega razpisa, pol milijona pa bodo dodali v gorskem centru. Oplotnik se je pohvalil, da je smučišče Cerkno v zadnjem desetletju neke vrste narekovalec trendov ali vplivnež, ko govorimo o kakovosti in sodobnosti smučarskih naprav. »V primerjavi z napravami na drugih slovenskih smučiščih so naše žičnice najmlajše, kar pomeni, da si vseskozi prizadevamo za posodabljanje in izboljšave. Z aktualno investicijo vlagamo v boljši nadzor nad obratovanjem smučišča, gre za eno najpomembnejših naložb v varnost. Ta pa je – poleg dejstva, da smo družinsko smučišče – naša glavna konkurenčna prednost,« je izpostavil. Smučišče Cerkno je nižje ležeče smučišče, ki je v veliki meri odvisno od ugodnih zimskih vremenskih razmer in zasneževanja, zato so se pred drugimi zavedli, kako pomembna je celoletna ponudba.
