Pri pripravi dokumenta o dogajanju in procesih znotraj RKC so sodelovali tajništvo za koordinacijo sinode, svetovalna študijska skupina in šest slovenskih škofij. Dokument je najnovejši poskus prenove razmišljanja in se večinoma osredotoča na župniška središča, obljublja pa poglobljen vsebinski pristop k odprtim akutalnim vprašanjem, pristojnostih in odgovornostih RKC. Dokument vsebuje deset vsebinskih sklopov, zapisanih na desetih straneh, končno obliko pa je dobil v sklopu tajništva. Vsebuje pa povzetke sinodalnih pogovorov slovenske cerkve.

Na vprašanja o pristojnostih in odgovornostih cerkve se je odzvala približno polovica slovenskih župnij. Predstavnik tajništva za sinodo pri SŠK Janko Pirc je o neuniformiranem procesu zbiranja podatkov o enajstih vsebinskih sklopih, osnovanih na poslušanju in pogovoru, dejal, da ne gre za operativni dokument. Povedal je, da se je cerkvena skupnost na pobudo odzvala prostovoljno. Letošnja sinoda naj bi bila namreč osnovana na vodstvu in inciativi cerkvenega ljudstva.

Celjski škof in odgovorni škof za sinodo pri SKŠ Maksimilijan Matjaž je sinodalni dokument predstavil kot »skupno prizadevanje za medsebojno poslušanje« tako klerične kot tudi laične cerkvene skupnost. Dejal je, da vsebina predstavlja izziv za prihodnost. Z njeno pomočjo naj bi namreč lajže odpirali aktualna vprašanja, ki se pojavljajo znotraj župniških skupnosti in jih razreševali. Dejal je še, da »cerkev živi iz navdiha«.

Članica študijske skupine sinode Ana Ramovš je poudarila potrebo po transparentnosti in odprtosti. Študijska skupina za sinodo je bila ustanovljena z namenom, da pri pobudi svetuje škofu in tajništvu za kordinacijo. Vključuje večinoma laične pripadnike cerkve, zato kompetence, potrebne za pripravo dokumenta ter pomen vsebinsko kritičnega pristopa še niso docela jasne. Sinodalni dokument vključuje tudi smernice za prihodnost, ki med drugim vsebujejo nadaljevanje sinodalnosti in preverjanje župnijskih struktur.