Rdeča nit slovenskega predsedovanja bo poskus gradnje mostov, vodenje dialoga in zavzemanje za obnovitev zavez multilateralizma, k čemur se bodo pred začetkom generalne skupščine zavezali tudi svetovni voditelji.

Potem ko je Slovenija v prvi polovici leta 2021 po trinajstih letih drugič predsedovala Svetu EU, bo od jutri spet na čelu multilateralizma. A tokrat njena posredniška vloga iskanja soglasij ne bo osredotočena na regionalno povezavo Evropske unije, temveč na globalno Organizacijo združenih narodov, natančneje na njegov najpomembnejši organ – varnostni svet. In ponovna oživitev multilateralizma bo septembra tudi glavna naloga našega predsedovanja svetovni organizaciji ob Vzhodni reki, saj je to diplomatsko najintenzivnejši mesec, ko se v New Yorku zbere večina svetovnih voditeljev.

Samuel Žbogar, veleposlanik Slovenije v varnostnem svetu ZN: Poskušali bomo usmerjati razprave, da ne bodo rutinske.

Enomesečno predsedovanje varnostnemu svetu – vodenje tega organa se izmenjuje med njenimi članicami – bo največja preizkušnja slovenske diplomacije v tem letu. To velja še posebno zato, ker bo eno od dveh predsedovanj Slovenije v času njenega tokratnega dvoletnega mandata nestalne članice varnostnega sveta (drugič bo Slovenija varnostnemu svetu predsedovala v zadnjem mesecu svojega članstva – decembra 2025) sovpadlo z vsakoletnim septembrskim zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov.

Ljubljana, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.Izjava za medije ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon po brifingu za novinarje o prihajajocem enomesecnem predsedovanju Slovenije Varnostnemu svetu OZN, ki se zacne 1. septembra 2024, o Blejskem strateskem forumu, ki bo potekal 2. in 3. septembra, ter o drugih aktualnih temah.

Tanja Fajon, zunanja ministrica

Naše vodilo bo poslušati, razumeti in se pogovarjati drug z drugim.

Številne diplomatske aktivnosti se bodo dogajale na različnih ravneh: na veleposlaniški z rednimi sejami varnostnega sveta. Posamezne seje bosta vodila tako zunanja ministrica Tanja Fajon kot tudi premier Robert Golob. Kot je napovedala Fajonova, bodo temeljna vodila predsedovanja Slovenije varnostnemu svetu učinkovitost, transparentnost in spoštljivost. Slovenski veleposlanik Žbogar bo sicer v času predsedovanja ohranil tudi mehko neformalno obliko demokracije zunaj soban Združenih narodov, ko se bodo v njegovi rezidenci srečevali veleposlaniki članic varnostnega sveta na neformalnih pogovorih, tako imenovanih sofa talks, kjer naj bi se poskušalo zmanjšati medsebojna osebna nesoglasja med veleposlaniki.

Osrednji dogodek slovenskega enomesečnega predsedovanja varnostnemu svetu bo odprta seja, ki jo bo 25. septembra vodil premier Robert Golob. Poimenovali so jo Voditeljstvo za mir. Na njej naj bi članice varnostnega sveta in tudi vse druge zainteresirane države govorile o treh potekajočih konfliktih – vojni v Izraelu, vojni v Ukrajini in državljanski vojni v Sudanu. Vse te tri vojne, za katere Slovenija meni, da bi lahko bile zaustavljene, a glede njih varnostni svet ZN nima zadostne vloge, bodo le izhodiščna točka razprave. Slovenska diplomacija upa, da bo dobila odgovore na to, kaj bi moral varnostni svet sploh početi, je pojasnil slovenski veleposlanik v varnostnem svetu Samuel Žbogar. Golob na tem zasedanju ne bo govoril kot premier predsedujoče države, saj bi bila za to zaradi postopkovnih pravil potrebna posebna odobritev varnostnega sveta.

Navezava na vrh o prihodnosti

Zasedanje, ki ga bo vodil Golob, bo pomenilo nadaljevanje razprave Vrha o prihodnosti Združenih narodov. Pod okriljem generalne skupščine ga bodo izvedli 22. septembra, le nekaj dni pred začetkom zasedanja generalne skupščine, na kateri bo s svojim govorom 27. septembra nastopil tudi slovenski premier. Vrh o prihodnosti bo namenjen predvsem enemu cilju – obnovi zaveze za multilateralizem, ki sega od spoštovanja človekovih pravic, vladavine prava do razvojnih ciljev. Takrat bo Golob predstavljal stališča Slovenije.

Slovenia's representative to the Security Council Samuel Zbogar speaks as the United Nations Security Council meets publicly to discuss the Israel-Hamas conflict in Gaza, at the U.N. headquarters in New York City, U.S., August 13, 2024. REUTERS/Eduardo Munoz

Samuel Žbogar, veleposlanik Slovenije v varnostnem svetu ZN

Poskušali bomo usmerjati razprave, da ne bodo rutinske.

Znano je, da je Slovenija velika zagovornica multilateralizma. Podobno kot druge države je opažala, da je varnostni svet, eno od mest izvajanja multilateralizma, v minulih letih postajal vse bolj paraliziran. Stališče uradne Ljubljane za podporo multilateralizmu in na pravilih temelječemu svetovnemu redu ne bo osamljeno. EU meni, da je Vrh o prihodnosti odločilen mejnik za večstranski sistem. Cilj EU je ohraniti in reformirati multilateralizem, da bo deloval za vse, da bo primeren za prihodnost in bo bolje odražal današnji svet – takšna so bila stališča sedemindvajseterice pred poletnimi počitnicami, ki so jih začrtali v Bruslju.

Zasedanje 22. septembra naj bi imelo srečen konec. Kajti na Vrhu o prihodnosti bo poleg deklaracije prihodnjim generacijam sprejet poseben Pakt za prihodnost. Oba dokumenta sta ta čas še v usklajevanju. V skladu s paktom se bodo države kljub vseobsežni družbeni in globalni transformaciji obvezale, da bodo obnovile multilateralizem, s konkretnimi dejanji pa zavezale k uresničevanju razvojnih ciljev in boju proti podnebnim spremembam. »Z ukrepi v tem paktu želimo zagotoviti, da bodo Združeni narodi in druge ključne večstranske institucije lahko zagotovili boljšo prihodnost za ljudi in planet, kar nam bo omogočilo izpolniti obstoječe zaveze in se spoprijeti z novimi ter nastajajočimi izzivi in priložnostmi,« je napisano v osnutku pakta.

Večmesečne priprave

Slovenija se je na predsedovanje varnostnemu svetu pripravljala več mesecev. Program je načeloma že določen, delno je tudi vnaprej opredeljen zaradi same narave dela varnostnega sveta, ki se periodično vrača na poročila o posameznih konfliktih. Septembra se denimo pričakujejo vnovična poročila o Demokratični republiki Kongo in območju velikih jezer, Afganistanu, Bližnjem vzhodu, Somaliji, Kolumbiji, Jemnu. Prav tako bo na dnevnem redu redna letna razprava o mirovniških operacijah, na kateri bodo po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon iskali odgovor na vprašanje, kako naj jih varnostni svet bolj enotno podpira in kako lahko zagotovi varnost pripadnikov mirovnih misij. »Poskušali bomo usmerjati te razprave,« je napovedala Tanja Fajon.

Kot je nedavno za Objektiv povedal veleposlanik Žbogar, se bo Slovenija v tem času v varnostnem svetu ukvarjala še z razpravami o delu koordinatorke za humanitarno pomoč in rekonstrukcijo Gaze Sigrid Kaag, z razpravo o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, prav tako pa bo potekal neformalni dialog med varnostnim svetom in Arabsko ligo. Slednji, za javnost zaprt sestanek bo tako kot razpravo o izraelskih naselbinah in Afganistanu, kjer želijo dati poudarek močno načetim pravicam žensk pod talibanskim režimom, vodila ministrica Fajon.

»Vse tri razprave so lahko rutinske, mi bi jih radi usmerili v prihodnost. Od koordinatorke Kaag želimo slišati, kako razmišlja o rekonstrukciji Gaze. Razprava o naselbinah je vedno enaka. Vsi smo zgroženi in obsojamo nasilje kolonistov, mi pa bi radi preusmerili razpravo na vprašanje prihodnosti dveh držav. Naseljenci in širitev naselij vedno bolj preprečujejo možnost nastanka palestinske države. Radi bi spodbudili razpravo o dokumentu, s katerim bi se lotili oblikovanja dveh držav. Z Arabsko ligo se bomo dogovarjali o tem, kako se lotiti dneva po premirju,« je dejal Žbogar. 

Evropska unija s svojim dogodkom na visoki ravni

Svoj dogodek na visoki ravni namerava med zasedanjem generalne skupščine OZN imeti tudi Evropska unija. Na njem želi z vsemi udeleženimi – povabljeni bodo vsi, je zatrdil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell – razpravljati o položaju na Bližnjem vzhodu.
EU se sicer na zasedanje generalne skupščine odpravlja s sprejetimi prioritetami delovanja v Združenih narodih za obdobje do septembra 2025, med katerimi je na samem vrhu ponovna zaveza, da se države obvežejo k temeljem mednarodnega reda, ki je osnovan na pravilih, vključno s človekovimi pravicami. EU med drugim podpira generalnega sekretarja v vseh prizadevanjih za »mir v vseh njegovih razsežnostih« in poziva k mednarodnemu sodelovanju v ta namen. EU si želi tudi ponovno zavezo držav za izvajanje agende o trajnostnih razvojnih ciljih do leta 2030, pripravljena pa je tudi s partnerji še naprej delovati pri zelenem prehodu.

Priporočamo