Pred tem, v zadnjem četrtletju 2022, so se cene tako novih kot rabljenih stanovanjskih nepremičnin v 20 državah z evrom zvišale za tri odstotke, v vseh 27 državah članicah pa v povprečju za 3,6 odstotka na letni ravni.

Med državami članicami, za katere je imel Eurostat podatke, so se stanovanjske nepremičnine na začetku leta 2023 najbolj podražile na Hrvaškem, in sicer za 14 odstotkov.

Sledijo Litva (+13,1 odstotka), Bolgarija (+9,5 odstotka) in Estonija (9,2 odstotka), takoj nato pa Slovenija. V letošnjem prvem četrtletju so bila stanovanja v Sloveniji za 8,8 odstotka dražja kot leto prej.

V šestih državah so se v tem obdobju cene stanovanjskih nepremičnin znižale. To so Švedska (-6,9 odstotka), Nemčija (-6,8 odstotka), Danska (-6,2 odstotka), Finska (-5,1 odstotka), Luksemburg (-1,5 odstotka) in Nizozemska (-0,1 odstotka).

V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem so bile cene stanovanj v prvih treh mesecih letos nižje, in sicer v območju evra za 0,9 odstotka, v celotni EU pa za 0,7 odstotka.

Najbolj so se v tej primerjavi zvišale cene na Danskem (+2,5 odstotka), Madžarskem (+2,2 odstotka), Hrvaškem in Cipru (obe +2,0 odstotka). V Sloveniji je bila rast 1,6-odstotna. Največji upad pa so zabeležili v Luksemburgu (-4,1 odstotka), Nemčiji (-3,1 odstotka) in na Finskem (-1,8 odstotka).