Slovenija je za zdaj pogrnila pri vseevropskem prizadevanju, da se pred prihajajočo zimo poraba zemeljskega plina zmanjša za 15 odstotkov. V energetskem sektorju smo ga do konca septembra porabili celo več kot v preteklosti.
Evropska komisija si je zadala ambiciozen cilj. Države članice bodo prostovoljno zmanjšale porabo zemeljskega plina za 15 odstotkov, da bi zmanjšale odvisnost od tega energenta, predvsem od plina, ki ga uvažajo iz Ruske federacije. Slovenija se je pri teh varčevalnih prizadevanjih doslej izkazala za izrazito podpovprečno. Porabo ji je uspelo zmanjšati le za pet odstotkov, medtem ko je v energetskem sektorju celo porabila za 11 odstotkov več plina v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.
Katere države (že) izpolnjujejo zastavljeni cilj 15-odstotnega zmanjšanja porabe, je analiziral bruseljski možganski trust Bruegel. Vzpostavil je evropski sledilnik povpraševanja po zemeljskem plinu. Iz zbranih podatkov izhaja, da je mednarodna skupnost še daleč od začrtanega cilja. Od januarja do septembra je EU uspelo zmanjšati porabo plina za sedem odstotkov v primerjavi s povprečno porabo v treh letih pred tem.
Najbolj varčne so sosede Ruske federacije. Vodilna varčevalka s plinom je Finska, ki je pred vojno v Ukrajini večino tega energenta kupila pri ruskem monopolistu Gazpromu. V prvih devetih mesecih je porabo zemeljskega plina zmanjšala za kar 53 odstotkov. Na drugem mestu je Latvija, ki je 30-odstotno zmanjšanje porabe udejanjila s 70-odstotnim zmanjšanjem porabe v energetskem sektorju. Za več kot 15 odstotkov so porabo plina zmanjšali še Litva, Estonija, Švedska, Danska, Nizozemska in Luksemburg. Slovenija je v skupini držav pod sedemodstotnim povprečjem evropske skupnosti in je z doseženim petodstotnim zmanjšanjem porabe za deset odstotnih točk zgrešila zastavljeni cilj.
Slovenija je v skupini držav pod sedemodstotnim povprečjem evropske skupnosti. Z doseženim petodstotnim zmanjšanjem porabe je za deset odstotnih točk zgrešila zastavljen cilj in je izenačena z Madžarsko. Od Avstrije je bila za odstotno točko bolj varčna. Italija je porabo zmanjšala le za dva odstotka, Španija je privarčevala odstotek. Francija, Španija, Grčija, Slovaška in Hrvaška pa so letos celo povečale porabo plina. V tej skupini izstopa 40-odstotno povečanje porabe v francoskem energetskem sektorju, ki je moral izpad elektrike iz jedrskih elektrarn nadomeščati z elektriko iz plinskih termoelektrarn.
Gospodinjstva niso
razlog potratnosti
Kaj je razlog slovenske podpovprečnosti? Vsekakor ne (pre)potratna gospodinjstva. »V celotni porabi imajo gospodinjstva v Sloveniji le okoli 10-odstotni delež, medtem ko je v EU ta delež okoli 32-odstoten,« je uvodoma pojasnila Duška Godina, direktorica Agencije RS za energijo. »Visoke cene plina na veleprodajnem trgu večinoma še niso vplivale na zmanjšanje porabe gospodinjskih odjemalcev, saj se še niso odrazile na njihovih položnicah. Pri poslovnih odjemalcih je na porabo plina poleg cene vplivalo tudi ugodno gospodarsko stanje države.«
Pozitivna novica je, da je Slovenija v zadnjih mesecih postala že nekoliko bolj varčna. Porabo plina je avgusta zmanjšala za 13 odstotkov, septembra za slabih deset odstotkov, predvsem na račun za tretjino nižje porabe v energetskem sektorju. Prejšnji mesec bi že zmogli preseči 15-odstotni prag, če v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) ne bi zagnali ene od svojih dveh plinskih enot. To so storili zaradi ustavitve šestega bloka. S tem so porabili kar pet odstotkov vsega v septembru porabljenega plina v državi.
Ne gre spregledati, da je tudi varčevalni dosežek Slovenije v avgustu in septembru slabši od povprečja držav EU. Največ je v tem dvomesečju privarčevala Švedska, ki je
več kot prepolovila porabo plina. Nizozemska ga je porabila slabo tretjino manj.
Če ne gre zlepa, bo šlo
z visokimi cenami
Po besedah Godinove se bo poraba plina v prihodnjih mesecih še bolj opazno zmanjševala, saj se počasi iztekajo pogodbe z nižjimi cenami. »Nove visoke cene bodo verjetno največja spodbuda za nadaljnje zniževanje porabe. Prav zaradi visokih cen plina odjemalci tam, kjer je to mogoče, že prehajajo na alternativne vire energije,« je Dnevniku razložila direktorica. Prepričana je, da bomo zmogli doseči ciljno 15-odstotno zmanjšanje, tudi po zaslugi sprejetja zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. »Če bomo navedene ukrepe upoštevali, bo ciljno znižanje doseženo in s tem bo tudi škoda za celotno družbo najmanjša,« je dodala.
In če ne bomo dosegli 15-odstotnega zmanjšanja porabe? Po tem scenariju lahko pričakujemo, da bo evropska komisija uvedla obvezno 15-odstotno zmanjšanje porabe. »Obvezno zmanjšanje porabe lahko pomeni ostrejše in tudi prisilne ukrepe,« opozarja Godinova.
Vlada napoveduje zimo
brez omejitev in redukcij
V vladi Roberta Goloba so kljub slovenski varčevalni podpovprečnosti optimistični. Zahvaljujoč ugodnim vremenskim razmeram, boljši hidrologiji in posledično večji proizvodnji elektrike iz hidroelektrarn Slovenija vstopa v zimo dobro pripravljena, je sporočil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Če bomo v državi nadaljevali varčevanje, bomo zimo prestali brez omejitev in redukcij, je prepričan.
Evropski dogovor o varčevanju z zemeljskim plinom so poleti sprejele vse države EU, razen Madžarske in Poljske. Sprejeta uredba predvideva, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno. Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo, in sicer v primeru visokega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali pa izjemno visokega povpraševanja po njem. Poleg tega bo lahko pet članic od komisije zahtevalo, naj poda predlog za sprožitev opozorila.
V primeru obveznega zmanjšanja porabe plina uredba določa tudi nekatere izjeme in možnosti za delno ali v nekaterih primerih popolno odstopanje od obveznega cilja zmanjšanja emisij, da bi upoštevali posebne razmere v državah in zagotovili, da bo zmanjšanje emisij plina učinkovito pri povečanju zanesljivosti oskrbe v EU, je Svet EU pojasnil v sporočilu za javnost. Izjeme bodo med drugim veljale za države, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih članic, saj ne bodo mogle sprostiti zadostnih zalog plina za druge države. Izjema bo poleg tega veljala za države, katerih električna omrežja niso sinhronizirana z evropskim električnim sistemom in so močno odvisne od plina za proizvodnjo elektrike.
