Misijo pri ZN v New Yorku vodi veleposlanik Boštjan Malovrh, ki je v času - za razmere na ZN - izjemno kratke kampanje za članstvo v Varnostnem svetu, opravil pomembno delo pri iskanju podpore med kolegi na sedežu ZN.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je že pred volitvami v Varnostni svet napovedala okrepitev misije. Trenutno tam deluje 13 diplomatov, a se bo njihovo število povečalo na 20. To je nujno, saj je na dnevnem redu Varnostnega sveta vse več zadev.

Tuji analitiki predvidevajo, da se bo Slovenija največ ubadala z vprašanji Balkana, kot sta Kosovo in Bosna in Hercegovina, čeprav slovenski diplomati med kandidaturo te problematike niso posebej izpostavljali.

Fajon je kot prioritete izpostavljala vprašanja podnebja, mladih, vodne diplomacije in varnosti prehrane, spoštovanja mednarodnega prava, preprečevanja nekaznovanosti, zagotavljanja odgovornosti, preprečevanja spopadov, preglednosti, pravic žensk, agende za mir in varnost ter tudi problematiko otrok v oboroženih spopadih.

V letu 2024 bodo Sloveniji v Varnostnem svetu poleg petih stalnih članic (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) družbo delali še Švica, Malta, Ekvador, Japonska in Mozambik, ki jim mandat poteče 31. decembra 2024, ter v torek izvoljene države - Južna Koreja, Sierra Leone, Gvajana in Alžirija.

Prvo peterico bodo 1. januarja 2025 zamenjale države, ki bodo izvoljene predvidoma junija 2024. Generalna skupščina ZN namreč vsako leto izvoli pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta.

Napetosti v Varnostnem svetu zaradi Ukrajine se bodo predvidoma nadaljevale in Rusija lahko računa na podporo Alžirije, ki se je 2. marca 2020 vzdržala pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine ZN z obsodbo agresije.

Po pričakovanjih se bo Južna Koreja z Japonsko posvečala provokacijam Severne Koreje, Alžirija ima v soseščini nemirno Libijo, Gvajana Haiti, Sierra Leone pa si bo med drugim prizadevala za mir v zahodni Afriki.

Na dnevnem redu bodo tudi terorizem, podnebne spremembe, vprašanja žensk pri miru in varnosti, kibernetska varnost in številna druga. Slovenija je sicer članica tako imenovane Skupine za odgovornost, koherenco in preglednost (ACT), ki si že več let prizadeva za večjo preglednost dela Varnostnega sveta.

Glede na to, da so stalne članice sprte med drugim zaradi Ukrajine, bodo majhne države, kot je Slovenija, aktivne pri iskanju kompromisov med njimi.

Nove članice se bodo morale dogovoriti, kako si bodo porazdelile sankcijske odbore, ki so na voljo, preden jim to odredijo stalne članice. Med drugim bodo na voljo odbori za Irak, Južni Sudan in Haiti.

V času prvega članstva v obdobju 1998-1999 je Slovenija dobila vodenje sankcijskega odbora za Libijo in je lahko na koncu celo prispevala k rešitvi spora med ZDA in Veliko Britanijo ter Libijo glede terorističnega napada na letalo družbe PanAm nad škotskim Lockerbijem leta 1988 s predajo osumljencev sodišču.

Nestalno članico Varnostnega sveta vsaj enkrat v tem času doleti predsedovanje organu. Neuradno bo Slovenija predsedovala septembra 2024, to je v času otvoritvenega zasedanja nove Generalne skupščine ZN, ko se v New Yorku zberejo svetovni voditelji.

Tehnično predsedujoča država v določenem mesecu objavi program dela, predsedujoči pa lahko zasedanje skliče kadarkoli, vendar mora biti najmanj eno na 14 dni. Zasedanja so odprta ali zaprta, Varnostni svet ZN pa enkrat na leto poroča o svojem delu Generalni skupščini, ki ima skupaj 193 članic.

Varnostni svet ugotavlja, ali zadeva predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Je pa to v veliki meri odvisno od tega, ali se katera od stalnih članic v nasprotju z mnenjem večine odloči za veto v svojem nacionalnem interesu. Primerov, ko so ZDA blokirale odločitve glede Izraela, Rusija glede Sirije, Kitajska pa na primer glede Severne Koreje, je veliko.

Varnostni svet ZN lahko v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine ZN odobri uporabo sile proti državi ali drugim dejavnikom. Dovoljenje je lahko tudi delno ali pa se izda regionalnim organizacijam.

Reforme Varnostnega sveta ZN, ki je bil oblikovan po koncu druge svetovne vojne, stalne sedeže v njem pa imajo zmagovalke te vojne, so nujne, vendar v tem trenutku zanje ni možnosti. Potrebna bi bila sprememba ustanovne listine ZN, kar se lahko zgodi le z dvotretjinsko večino držav članic ZN, vendar ne brez soglasja vseh stalnih članic Varnostnega sveta.

Leta 1993 ustanovljena delovna skupina Generalne skupščine ZN o vprašanju enakopravne zastopanosti in povečanja članstva v Varnostnem svetu sicer deluje, vendar soglasja o tem, kdo naj dobi stalni sedež in glede pravice veta ni. Glavno besedo pri odločanju o svetovnem miru in varnosti imajo tako še naprej države zmagovalke druge svetovne vojne.