Po odgovor ni treba daleč, le do Središča ob Dravi, kjer sta David Vukovič in Barbara Zadravec kot prva na svetu razvila električno lebdečo desko, ki se dvigne do 60 centimetrov nad vodo, in zanjo leta 2022 prejela zlato priznanje za inovacijo. Nastala je iz njunega hobija in veselja do vodnih športov, neštetih preizkušanj ter sposobnosti kreativnega razmišljanja.
Vukoviča so kot ljubitelja vodnih športov utrujali čakanje na ugoden veter in vožnje do oddaljenih krajev. Želel si je nečesa, s čimer bi se dalo svobodno »leteti« tudi v brezvetrju in na domačem jezeru. Ko je ugotovil, da ni ničesar takega na trgu, se je ideje lotil sam. Odkar je v petem razredu sam na rolko montiral jadro in dokazal, da stvar deluje, živi za to, da naredi nekaj, kar ne obstaja in česar se ne da kupiti.
Inovatorja po več letih dela in razvijanja na koncu kljub temu nista imela dovolj denarja niti za plače, kaj šele da bi inovacijo patentirala. Razvoj izdelka ju je finančno izčrpal, ekipa je bila premajhna, da bi lahko izdelovali množično. Vmes jih je prehitela konkurenca z druge strani Atlantika in prav konkurenci, podjetju LiftFoils, sta na koncu idejo in licenco za inovativne propelerje, ki so izdelek ponesli v svet, tudi prodala.
Ne le lebdeča deska, Slovenci smo tudi sicer narod izumiteljev. Na naših tleh so našli najstarejše, več kot 5000 let staro kolo z osjo. Za prvega slovenskega izumitelja, ki je patentiral svoje izume, velja leta 1828 rojeni inženir strojništva Valentin Matija Živic. Arhiv patentnega urada na Dunaju hrani enajst njegovih patentov, med njimi so pripomočki za kmetijstvo in vinogradništvo ter toplotne naprave. Njegov največji dosežek je bila vodna turbina, ki se je prilagajala količini vode. Za vinogradnike je razvil razpršilec za škropilnico, ki je imela tri odlike: bila je poceni, varčna pri porabi tekočine, popravil pa jo je lahko vsak sam.
Ivan Slokar je leta 1909 pri patentnem uradu na Dunaju prijavil svoj izum konvertiplana, letala, ki je nekakšen križanec s helikopterjem. Tehničnih rešitev, ki bi omogočile izdelavo takšne leteče naprave, tedaj še ni bilo in šele leta 1936 je v Nemčiji poletel helikopter, ki je bil popolnoma podoben izumu iz Slokarjevega patenta, zato bi lahko rekli, da je helikopter tudi malce slovenska iznajdba.
Dame se že več desetletij odišavljamo s parfumi, za katere je razpršilec iznašel legendarni Peter Florjančič. Med več kot 400 njegovimi izumi je tudi zadrga, ki je postala bržkone najbolj množično uporabljan slovenski izum svetovnih razsežnosti. Malokdo ve, da žepnih kalkulatorjev ne bi bilo brez Slovencev – izumil ga je France Rode, slovensko-ameriški inženir elektrotehnike in izumitelj, ki je soustvarjal začetke Silicijeve doline.
Znanstveni konzorcij pod vodstvom Igorja Križaja z Instituta Jožefa Stefana je odkril in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa, ki močno zavira strjevanje krvi in obeta razvoj inovativnega terapevtskega sredstva za zdravljenje venske trombembolije. Podjetje BIA Separations iz Ajdovščine je iznašlo inovativen procesa čiščenja genskega zdravila zolgensma za zdravljenje dojenčkov s smrtonosno spinalno mišično atrofijo – bolezen, za katero je zbolel deček Kris. Zadnji slovenski nominiranec za evropsko nagrado za inovacije je bil leta 2006 Danijel Kikelj, ki je za podjetje Lek razvil novo možnost zdravljenja raka, ki pa potem nikoli ni postala širše uporabljena. V zadnjem času Slovenci vse pogosteje sodelujejo tudi pri odkrivanju vesolja, razvijajo celo šotore, ki bi jih lahko postavili v vesolju.
Novi izbruhi nalezljivih bolezni
Še več zanimivih člankov v tokratnem Nedeljskem dnevniku – denimo o tem, kako lahko zaradi potovanj pride do vnosa bolezni tudi v Slovenijo, zato je ključna zadostna precepljenost, kako se je od aktivne kariere poslovil eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov Goran Dragić, kako je na naših cestah vse več izrednih prevozov, nekateri pa si jih drznejo opraviti kar brez dovoljenj, kako živahno je bilo na 7. Festivalu Avsenik v Begunjah, kjer je nastopilo okrog 170 domačih in tujih glasbenikov, kako je alpinistu Alešu Česnu uspel nov podvig in zakaj v plezanju še vedno uživa ... – vse to v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
