Pred ključno točko včerajšnje seje upravnega odbora Univerze v Mariboru, ki mu predseduje Mitja Gorenak, so izključili javnost, zato potek razprave ni znan. Vsekakor ne bi bilo presenetljivo, da se je prisotnim po izglasovanem sklepu smehljalo. Soglašali so namreč s predlogom sodne poravnave, ki bo univerzo razbremenila plačila večmilijonskega zneska.
Ključni oseba v ozadju tega izvensodnega dogovora je po naših informacijah Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za znanost, šolstvo in šport (MIZŠ). Do nastope funkcije je bil dekan fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. V minulem letu je pripravil več zakonskih sprememb, ki so bile izredno darežljive do Pomurja. Zagotovil je državno financiranje Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), prejšnji teden je poskrbel še za ustanovitev Znanstvenega in inovacijskega centra v Rakičanu, za katerega bo država odštela 1,6 milijona evrov.
Kršitve ugotovila evropska komisija
Ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec, je tik pred zamenjavo vodstvene ekipe pripravilo še milijonsko »poslovilno darilo« za Slavinčevo matično mariborsko almo mater. Čeprav se je ministrstvo - po več letih pravdanja - znašlo v zmagovalnem položaju, se želi tik pred dokončnim razpletom postopka poravnati z univerzo. V poravnavi se strinja z izplačilom bistveno nižjega zneska, ki bi ga verjetno določilo sodišče.
Izgradnja poslopja medicinske fakultete je bila od vsega začetka v središču vrtinca očitkov o nepravilnih postopanjih odgovornih na Univerzi v Mariboru. Državno odvetništvo je konec leta 2015 sprožilo pravdo zaradi kršitev in nepravilnosti, ki jih je pri postopkih javnega naročanja za izbor graditelja fakultetne novogradnje ob dravskem nabrežju ugotovila Evropska komisija. Te ugotovljene napake so bile eden od razlogov, zakaj je imela Slovenija leta 2014 nekaj časa ustavljeno črpanje evropskih kohezijskih sredstev.
Odvetništvo je terjalo plačilo 2,03 milijona evrov in pripadajoče zamudne obresti. Sodni spor je doživel kar pet sodb, zadnjo je oktobra 2020 izdalo vrhovno sodišče. Razsodilo je državi v prid, in sicer z ugotovitvijo, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen. Ljubljansko okrožno sodišče mora zgolj še določiti višino zneska, ki ga mora univerza nakazati državi. V skladu z dosedanjim potekom postopka obstaja je najbolj verjetno, da bi sodišče odredilo plačilo celotnega tožbenega zahtevka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi vred. Znesek bi v tem primeru presegel tri milijone evrov.
Namesto s tremi milijoni se bo zadovoljila s 900 tisočaki
Kljub temu je MIZŠ zdaj predlagalo vladi Janeza Janše, da naj soglaša s sklenitvijo sodne poravnave, v skladu s katero bi morala univerza neuradno odšteti le 900.000 evrov. Na ta način bi se država odpovedala verjetnemu razpletu, po katerem bi jih pripadlo več kot dva milijona evrov več. Vlada je soglasje podala na dopisni seji 13. maja. MIZŠ je smiselnost sklenitve poravnave - po več kot šestih letih pravdanja - uradno utemeljilo z argumentom, da spor poteka med pravnima subjektoma, ki sta sofinancirana iz javnih sredstev. In še zapisalo, da »končni uspeh postopka ni zagotovljen«.
Slednja trditev stoji na zelo trhlih temeljih. Univerza v Mariboru je resda leta 2021 vložila ustavno pritožbo, ki je sodišče še ni obravnavalo. Vendar je verjetnost, da bi s to pritožbo uspela, pičla. Pravnik Miha Šipec je denimo leta 2020 ugotavljal, da ustavno sodišče sprejme v obravnavo le eno od 40 vloženih ustavnih pritožb. Vse ostale pa zavrne ali zavrže.
Gradnja luksuznega objekta na 12.000 kvadratnih metrih neto uporabne površine, ki je državo in Evropsko unijo stal 42 milijonov evrov, je bila od vsega začetka pospremljena s številnimi zapleti. Najbolj je buril duhove postopek izbire izvajalca gradbenih del. Šele po številnih pritožbenih postopkih in spornih odločitvah državne revizijske komisije je namreč naročilo prejel novomeško-slovenjebistriški konzorcij Begrad-Granit. Gradnjo so z dveletno zamudo začeli poleti 2011.
Druga pravda se je razpletla univerzi v prid
Zaradi razkošne gradnje medinske fakultete je univerzo leta 2016 doletel še en tožbeni zahtevek. Naložbo je namreč vzel pod drobnogled urad za nadzor proračuna, ki dela pod okriljem ministrstva za finance. Revizorji so ocenili, da je univerza izpeljala izbor izvajalcev določenih gradbenih in obrtniških del v nasprotju z zakonom o javnem naročanju. Predlagali so, da naj univerza vrne državi 1,16 milijona evrov. MIZŠ je s tem tožbenim zahtevkom pogorelo tako na okrožnem, kakor tudi na višjem sodišču v Ljubljani. Ministrstvo je terjalo revizijo postopka, ki ga je vrhovno sodišče septembra 2020 zavrnilo.
