»Upam, da ste se spočili po napornem dnevu,« je poslance v državnem zboru danes ob začetku nadaljevanja redne seje pozdravila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. S tem je merila na sredin večerni zaplet pri glasovanju o proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti. Ob tem, da proračun za prihodnje leto na odhodkovni strani tehta 16,2 milijarde evrov, se debata v državnem zboru ob robu sprejemanja tega ključnega vladnega dokumenta v zadnjih dneh vrti okoli 18 milijonov evrov. Toliko namreč na proračunski tehtnici pomeni amandma SDS in NSi o polni uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo. Pri glasovanju o tem dopolnilu se je namreč zgodil zaplet, kakršnega v državnem zboru ne pomnijo. Potem ko je bil amandma včeraj zvečer potrjen s 34 glasovi za in 28 proti, je več poslancev Gibanja Svoboda zatrdilo, da so glasovali proti, v sistemu pa naj bi bilo navzlic temu zabeleženo, da so bili bodisi odsotni bodisi vzdržani.
V večerni drami se je izkazalo, da se več poslancev koalicije, ki so sicer glasovali pri ostalih točkah, pri omenjenem amandmaju domnevno ni prijavilo za glasovanje. Zaradi zapleta je bila seja najprej prekinjena, pregledovalo se je celo posnetke kamer, nadaljevanje seje pa je bilo naposled preloženo na danes, in sicer z zahtevo, da se v tem času opravi forenzična preiskava dogajanja. Iz državnega zbora so medtem že potrdili tehnično napako, po posvetu vodij poslanskih skupin pa je pred novinarje stopila predsednica državnega zbora. »Včeraj so bile pri glasovanju zaznane določene nepravilnosti, in sicer naj bi prišlo do tehnične napake v komuniciranju med glasovalno napravo in programsko opremo te iste glasovalne naprave, to je tistim, kar se prikaže na ekranu,« je povedala Klakočar Zupančič. Gre za neljubi dogodek, ki si ga nihče ne želi, a je tehnika včasih neodvisna od človeškega faktorja, je še pristavila.
Danes nov zaplet pri glasovanju
Glasovalni razplet torej ostaja nerazrešen, seja pa se bo po četrtkovi časovnici nadaljevala v petek. Poslanci so sicer danes svoje delo nadaljevali s tajnim glasovanjem o članih državnotožilskega sveta, pri čemer se je zapletlo pri imenovanju članov komisije. Ker se je še ugotavljala ustreznost delovanja glasovalnih naprav, so poslanci glasovali z dvigovanjem rok. Potem ko so ugotovili, da je navzočih 77 poslank in poslancev, so pri drugem štetju o sestavi komisije ugotovili, da je v državnem zboru prisotnih 78 poslancev. Kljub še enemu zapletu pri glasovanju so poslanci za nove člane državnotožilskega sveta vendarle izvolili izrednega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Sama Bardutzkyja, nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, nekdanjo tožilko Vlasto Nussdorfer in dolgoletnega vodjo okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivana Žaberla.
Poleg nenavadnega zapleta s tehniko pri glasovanju, vezanem na socialne transferje, sicer izstopa tudi politični kontekst sprejemanja proračunskih popravkov. Vlada, ki je proračun za prihodnji dve leti prevetrila in sestavljala v luči poplav, je prvotno predlagala celo, da se socialni transferji v prihodnjem letu z inflacijo sploh ne bi usklajevali, a je nato popustila kritikam dela javnosti in tudi dela koalicije, zlasti Levice, ter pristala na uskladitev v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v času od decembra lani do decembra letos.
Številni so takšen kompromis kritizirali. Prejšnji teden je tako več nevladnih, humanitarnih in sindikalnih organizacij pozvalo vlado in DZ, naj se socialni prejemki družinam, dijakom in študentom prihodnje leto v celoti uskladijo z draginjo.Poudarili so, da zaradi draginje prebivalke in prebivalci Slovenije čedalje težje preživijo. »V taki situaciji je bila napoved socialnih rezov z neusklajevanjem socialnih prejemkov, kot so otroški dodatki, državne in Zoisove štipendije za dijake in študente, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil, popolnoma nerazumljiva,« so med drugim prepričani v organizacijah Slovenska karitas, Rdeči križ Slovenije, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Študentska organizacija Slovenije in Inštitutu 8. marec. V pozivu so spomnili, da se je leta 2020 na nepravičen način spremenil zakon o davku na motorna vozila, ki je znižal davek za lastnike novejših in luksuznih vozil, za tiste, ki kupujejo starejša rabljena vozila nižjega cenovnega razreda, pa davek zvišal. V proračun se je samo leta 2021, v prvem letu uporabe tega zakona, steklo za 29 milijonov evrov manj denarja kot leto pred tem, so izpostavili.
Zaradi vprašanja socialnih transferjev je prišlo do kratkega stika tudi v vrstah koalicije. Kljub dogovoru na vladnem nivoju je poslanec Levice Miha Kordiš pred glasovanjem napovedal podporo dopolnilu opozicije. Obljubo je nato Kordiš izpolnil in to kljub opozorilom iz lastne stranke, češ da se bodo o morebitnem »paktiranju s SDS« pogovorili interno. »Vem, da nas parlamentarne drame rade potegnejo. A ključno vprašanje je in ostaja, ali bomo preprečili reze v usklajevanje socialnih transferjev. Polno uskladitev štipendij, dodatkov za upokojence, socialnih pomoči in ostalega z draginjo moramo ubraniti,« je zapisal na Facebooku. Poleg Kordiša je dopolnilo opozicije podprla tudi poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki so jo v Svobodi nedavno izključili iz stranke. Svojo odločitev je pospremila rekoč, da se je zdi nepojmljivo privarčevati 18 milijonov evrov na ramenih najšibkejših. Z neglasovanjem je proti odločitvi vlade protestirala tudi poslanka Levice Nataša Sukič, ki prav tako meni, da je nedopustno posegati v socialne transferje in na ta način izravnavati proračun.
Razkroj svobodnjakov. Sprejet amandma @PS_SDS za 100% usklajevanje socialnih transferjev v letu 2024. Del poslancev svobode trdi, da niso delale glasovalne naprave. 🙈🙈#razkrojsvobode https://t.co/CCOFldWQfY
— Jelka Godec (@jelka_godec) November 22, 2023
Panika v koaliciji @vladaRS, potem ko je poslanska skupina Svobodnjakov na poziv Prve murgelske strojnice v DZ MPŠetinc razpadla in omogočila sprejem amandmaja @PS_SDS. pic.twitter.com/BPn7pMUxMJ
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 22, 2023
