»Ko govorimo o plačnih položajih sodnikov, še najdemo pot v medije in diskusijo. Pogosto in praviloma pa ostaja prezrt segment sodnega osebja. To so vsi tisti sodelavci, brez katerih sodniško delo in sodno odločanje niti ne bi mogla potekati,« je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik opozoril na težave, ki jih ima ljubljansko in tudi marsikatero drugo sodišče. Pogačnik se je na včerajšnji tiskovni konferenci osredotočil na sodne zapisničarke, ki se jim nabor delovnih nalog skozi leta opazno širi, plačane pa so še vedno izjemno slabo. Zato odhajajo. Samo na kazenskem oddelku ljubljanskega sodišča je lani odšlo devet zapisničark od 37, pretiranega zanimanja za ta poklic pa ni. Z razlogom: izhodiščna osnovna plača za delovno mesto zapisničarke je trenutno dva plačna razreda pod minimalno plačo, kar pomeni, da morajo začetnice prejemati celo dodatek do minimalne plače. Šele po šestih letih in dveh napredovanjih lahko računajo, da bodo z osnovno plačo prebile mejo minimalne plače – če se ta vmes seveda ne zviša. Lani se je tako celo zgodilo, da so morali obravnavo preklicati, ker niso imeli na voljo zapisničarke, ki bi lahko vskočila namesto odsotne kolegice.
Posnetki razbremenili
vse razen strojepisk
Za nameček so sodne zapisničarke vse bolj obremenjene. Ne le da morajo obvladati tudi sodni vpisnik, dodatno jih je obremenilo tudi pretipkavanje posnetih zaslišanj. Snemanje glavnih obravnav je bilo pred leti dobrodošla rešitev, ki je skrajšala obravnave, saj so pred tem sodnice in sodniki morali vsa pričevanja zaslišanih povzemati in narekovati za zapisnik. Če se (in v veliki meri se) obravnave snemajo, pa morajo zapisničarke posneto naknadno pretipkati, hkrati pa so še vedno prisotne tudi na obravnavi, saj imajo tudi druge naloge.
Statistični podatki so zgovorni. V Ljubljani so bile zapisničarke samo na kazenskem in specialnem oddelku sodišča lani na obravnavah prisotne 4158 ur, poleg tega so morale pretipkati še 642 ur posnetih zaslišanj, za kar so potrebovale dodatnih 2850 ur dela. V povprečju za prepis ene ure govora potrebujejo približno štiri ure. Stranke imajo po drugi strani pravico, da do naslednjega naroka prejmejo cel zapisnik prejšnje obravnave, tako da lahko zamude pri prepisovanju vplivajo tudi na razpisovanje narokov.
Ena namesto štirih ur dela
Da bi zapisničarkam olajšali delo in jih razbremenili, so na ljubljanskem sodišču začeli pilotni projekt Tipko. Po besedah vodje specializiranega oddelka ljubljanskega sodišča Cirila Keršmanca, ki sodeluje v delovni skupini, je cilj projekta, da bi čas za prepis ene ure posnetega gradiva s štirih ur zmanjšali na eno uro. Podjetje iLOL, ki ga vodi Primož Bratanič (avtor aplikacije supervizor), je za sodišče izdelalo programsko orodje za strojno, torej avtomatizirano prepisovanje posnetega gradiva.
Tipko, ki je je nekaj tednov že v testni uporabi, omogoča tri različne načine delovanja. Ključni del je prepis posnetih zaslišanj, ki je zaradi več udeležencev, ki lahko govorijo v dialektih in si skačejo v besedo, najbolj zahteven. Program pa omogoča tudi prepis diktiranega besedila in prepis dokazov (prisluhov, klicev na policijo in podobno). Program zmore tudi logično postavljanje ločil in »prevod« dialekta v knjižni jezik. Poleg tega gre za rešitev, ki se med uporabo uči in prilagaja, kar pomeni, da bo lahko avtomatizirani strojni prepis čedalje bolj natančen. Seveda pa bo v vsakem primeru potreboval pregled in popravke zapisničark, saj stoodstotne natančnosti tovrstni sistemi ne zagotavljajo.
Po besedah podpredsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Tomaža Bromšeta bi radi s tem pilotnim projektom, ki so ga ob podpori vrhovnega sodišča zagnali februarja, ugotovili, ali je tehnika strojnih prepisov primerna in ali bi bilo njeno uporabo smotrno razširiti po sodiščih.
